Na včerajšnji Razvojni konferenci Podravja, ki se je pod okriljem RRA Podravje – Maribor in Občine Lenart odvijala v Domu kulture Lenart, so tako govorniki kot udeleženci konference v luči dobre priprave na novo kohezijsko obdobje 2021–2027 strnili mnenja in poglede o ključnih razvojnih vsebinah, s katerimi bomo v novi finančni perspektivi lahko dosegli razvojni preboj regije Podravje.
V okviru novega programskega obdobja 2021–2027 morata tako regija kakor tudi država pripraviti razvojne in operativne programe, ki bodo osnova za uspešno in učinkovito črpanje EU sredstev v novi finančni perspektivi. Ob tem je najpomembneje, da razvojni partnerji v Podravski regiji pripravijo kakovosten Regionalni razvojni program za Podravje, ki bo omogočil, da bo regija dosegla razvojni preboj na vseh področjih.
Mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart in gostitelj Razvojne konference Podravja, je v pozdravnem nagovoru poudaril, da: »Regija stagnira oz. na nekaterih področjih celo nazaduje. Pomembno je, da vsi izvoljeni organi regije, z vsemi deležniki, skupno pripomorejo k razvoju in preboju regije. Potrebno pa je predvsem sodelovanje, povezovanje in spoštovanje vseh vključenih v razvojni program.«
Pomembno je, da so tako mestna kot ruralna območja prijetna za bivanje in omogočajo čim večjo kakovost življenja. S prijetnimi pogoji za bivanje se zmanjšuje beg možganov in odhajanje kadra. Pomembno je zavedanje, da so naši občani tudi državljani in da razmišljamo državotvorno. Prizadevali si bomo, da bo imelo Podravje svojega predstavnika tudi v Ljubljani in Bruslju, saj je pomembno, da tudi v tej smeri naredimo korak naprej,« je povedal Saša Arsenovič, predsednik Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Dr. Marko Soršak, predsednik Razvojnega sveta regije Podravje, ki je spregovoril tudi v imenu Danijela Vrbnjaka, predsednika Sveta regije Podravje, je izpostavil: »Za Razvojni preboj Podravske regije bo ključno predvsem sodelovanje izobraževalne ter gospodarske sfere in lokalnih skupnosti, ki bodo podpirali njene aktivnosti. Podravje mora izkoristiti potenciale, dobro geostrateško lego, število prebivalcev in aktivnosti univerze. Podravje potrebuje inovativna delovna mesta, z dodano vrednostjo. Naša naloga je da poskušamo pomagati pri investicijah v našo regijo in širše, da bodo vsi ljudje, ki danes čas namenjajo prevozu v službo, ta čas namenijo sebi in svojim družinam, in da zanje najdemo primerne karierne izzive doma, na Štajerskem.«
Za razvoj regije sta ključna razvoj in spodbujanje gospodarstva.
O gospodarstvu v regiji je spregovorila mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki je povzela: »Poslovanje gospodarskih družb v regiji je bilo v letu 2020 zaznamovano z epidemijo COVIDA-19 in je bilo leto negotovosti, podjetja pa so bila izjemno previdna. Torej lahko pričakujemo, da bo izboljšano gospodarsko okolje pomenilo tudi pogumnejši razmislek o prihodnosti in nov investicijski zagon. Uspešnosti ni brez inovativnosti, uspešnosti regije ni brez uspešnega gospodarstva. Vizij ni brez inovativnih ljudi in možnosti investiranja v inovativne procese, produkte. ŠGZ zato vsako leto podeljuje priznanja za najboljše inovacije Podravske regije. Tisto, kar res manjka, pa je sodelovanje v celotni regiji. Pomemben je enoten nastop regije, ki bo vključevala tudi vizijo gospodarskih subjektov. Zato je potrebno narediti korak v smeri močnega regionalnega sodelovanja.«
Za razvoj regije so pomembne naložbene priložnosti v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je predstavila tudi sveženj za okrevanje in odpornost, je poudarila: »Operativni program je v fazi usklajevanja z resornimi ministrstvi, potekali bodo organizirani posveti z deležniki. Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost smo se kot država osredotočili predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bomo mogli financirati. Iskali bomo poti, da z razpoložljivimi evropskimi sredstvi izpeljemo čim več naložb, za ostalo bo treba iskati druge finančne vire. Komplementarnost ukrepov in fokusiranje na prioritete bosta ključna. Tudi v finančni perspektivi 2021–2027 lahko pričakujemo izvajanje instrumenta Dogovor za razvoj regij, s predpogojem, da poenostavimo postopke in odpravimo administrativne ovire, ki so bile identificirane v obdobju 2014–2020. Regije in regionalni akterji pri tem ostajajo pomemben sogovornik v procesu programiranja sredstev.”
O izzivih in priložnostih v regiji pa je spregovoril Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor:
»Regija Podravje je pred velikim izzivom, saj je analiza zadnje finančne perspektive pokazala, da po indeksu razvojne ogroženosti zaostajamo za večino regij v Sloveniji, saj smo iz 8. padli na nezavidljivo 10. mesto med 12 razvojnimi regijami. Zato je še toliko bolj pomembno, da se kot regija poenotimo, katere so tiste vsebine, ki nam bodo omogočile hitrejši razvoj in boljšo kvaliteto življenja. V okviru razvojne konference Podravja želimo uspešno odgovoriti na ključne izzive regije, saj verjamemo, da bomo lahko preboj dosegli samo z regijskim povezovanjem vseh deležnikov.«
V novo kohezijsko obdobje se je potrebno podati s ciljem povečati konkurenčnost podravske regije, dvigniti kakovost življenja prebivalcev in njihovo blaginjo.
Datoteke: