Nagrada za poslovno uspešnost je bolje poznana po izrazu božičnica ali 13. plača. Je privlačna možnost nagrajevanja delovne uspešnosti zaradi manjše davčne obremenitve. Hkrati pa izplačana božičnica lahko deluje kot stimulacija za delo in zadovoljstvo delavca.
Zakon o delovnih razmerjih v 126. členu 2. odstavek govori, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. To je tudi edino, kar zakon omenja v zvezi z plačilom za delovno uspešnost.
Božičnica tako ni zakonsko obvezen prejemek delavca in je bolj stvar internih aktov, oziroma kolektivnih pogodb ali individualnih pogodb o zaposlitvi. Njena višina ni določena in je odvisna od poslovnih rezultatov podjetja.
Pogoji za izplačilo božičnice:
- delodajalec mora imeti božičnico, merila in pogoje zanjo opredeljene v kolektivni pogodbi ali internem aktu
- božična se izplača v denarni obliki
- božičnica se izplača vsem zaposlenim hkrati
- božičnica se izplačuje enkrat letno
Pomemben je tudi davčni vidik božičnice. Podobno kot to velja za regres, se tudi od božičnice ne plača dohodnine, v kolikor ne presega višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. V kolikor božičnica presega povprečno plačo, se obdavči znesek nad to omejitvijo. Kljub temu pa je potrebno od celotnega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.
Da je izplačilo božičnice oproščeno plačila dohodnine, mora izpolnjevati pogoje 12. 4.b točke 44. člena ZDoh-2:
- da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
- da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,
in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.
Če kriteriji za ugodnejšo davčno obravnavo izplačila niso izpolnjeni, se izplačilo davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in se v celotnem izplačanem znesku obdavčuje
Vir: FURS, Zakon o delovnih razmerjih in ZDoh-2
Pripravila: Mojca Tominšek, SPOT svetovalka
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.