Z delovnopravnega vidika je napoteni delavec tisti, ki je formalno zaposlen v državi sedeža delodajalca in tam običajno opravlja delo, vendar ga delodajalec po pogodbi o zaposlitvi napoti na delo v tujino, da tam začasno opravlja delo. Delavcem, ki so napoteni na delo na območje države članice morajo biti namreč, ne glede na to da njihovo delovno razmerje ureja pravo druge države, zagotovljeni minimalni pogoji za delo in zaposlitev, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami v državi, kjer se delo opravlja.
Plačilo za delo pri napotenih delavcih vključuje vse sestavne dele plačila za delo, ki so obvezni po zakonodaji države napotitve in določeni v nacionalnih zakonih ali drugih predpisih, kolektivnih pogodbah.
Države članice morajo pregledno navesti različne elemente plače na svojem ozemlju. Te elemente, če so določeni z zakonom ali splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami, je treba upoštevati pri plačevanju napotenih delavcev.
Od 1. 1. 2018 dalje se je pričel uporabljati ZČmIS, ki natančno določa pogoje, ki jih morajo delodajalci in delavci, ki jih delodajalci napotijo na delo v tujino, izpolnjevati za to, da ti delavci lahko ostanejo vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji. Samo če so ti pogoji izpolnjeni, lahko delodajalci za svoje delavce, ki jih želijo napotiti na delo v tujino, pridobijo potrdilo A1.
Tako se je pri izvajanju ZČmIS pokazalo, da je bila določitev podrobnejših pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti pomanjkljiva, saj ni zagotovila tudi podrobnejših pravil za izvajanje registrirane dejavnosti delodajalca ali samozaposlitve nosilca gospodarske dejavnosti, ki poteka sočasno ali zaporedoma v več državah članicah EU v nekem daljšem časovnem obdobju.
Z namenom zagotovitve enake obravnave delavcev, ki so v enakem delovnopravnem položaju tudi z vidika enake obravnave glede socialne varnosti, se v novem ZČmIS-1, ki začne veljati s 1.1. 2024, črta 2. odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Na tej podlagi samo določeni napoteni delavci plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nižje osnove (zavarovani na zavarovalni podlagi 002).
Ministrstvo ocenjuje, da to razlikovanje med različnimi kategorijami napotenih delavcev, ki so v istem delovnopravnem položaju, ni ustrezno oziroma celo ustavno sporno.
Napoteni delavec bo s prvim dnem napotitve, navedenim na vlogi za izdajo potrdila A1 za čezmejno izvajanje storitve v drugi državi članici EU, pridobil lastnost zavarovanca v skladu z ustrezno zavarovalno podlago za delavce, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitve delo začasno opravljajo v drugi državi članici Evropske unije, pri čemer ZZZS spremembo zavarovalne podlage izvede po uradni dolžnosti.
Z dnem uveljavitve tega zakona bo tako prenehal veljati drugi odstavek 144. člena ZPIZ-2, ki pa se uporablja še za izplačila plače za obdobje do vključno december 2023.
Na novo se ureja postopek za tista podjetja, ki imajo sedež v RS in izvajajo čezmejne storitve v najmanj dveh državah hkrati, ali zaporedoma, po določenem stalnem delovnem vzorcu, ki se ocenjuje v nekem daljšem časovnem obdobju (v naslednjem 12-mesečnem obdobju), kot je značilen za 13. člen Uredbe 883/2004/
Za fizične in pravne osebe začasno izvajajo storitve v drugi državi članici, kar načeloma sodi v okvir, ki ga določa 12. člen Uredbe (ES) 883/2004, ni bistvenih postopkovnih sprememb.
Na novo se določa tudi specifična ureditev za tuje ponudnike storitev (tuje delodajalce ali samozaposlene osebe) na področju mednarodnega prometa, ki RS samo prečkajo ali opravljajo dvostranski prevoz, oziroma v posebnem primeru, ki predstavlja del kombiniranega prevoza.
Vloga za izdajo potrdila A1 se vloži pred začetkom izvajanja storitve, vendar najkasneje na dan začetka opravljanja storitve (dodano na novo).
Po pridobitvi potrdila A1 vlagatelj obvesti ZZZS o vseh spremembah, ki se pojavijo med obdobjem napotitve, navedenih na izdanem potrdilu A1, zlasti, če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom, in sicer v petih dneh od nastopa spremembe (na novo določeno, za kršitev tega roka ni predvidena sankcija). Na podlagi tega obvestila ZZZS ustrezno spremeni obdobja veljavnosti potrdila A1.
Na novo je urejena možnost spremembe obdobja veljavnosti potrdila A1 v primerih, ko se v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca v skladu z zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ugotovi drugačno dejansko stanje. Vlagatelj o tem obvesti ZZZS, k obvestilu pa priloži tudi ustrezna dokazila, zbrana v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca pri ZPIZ. Navedena določba velja tudi za primere, kadar je bilo potrdilo A1 izdano in se je obdobje napotitve izteklo pred uveljavitvijo predloga tega zakona, pa še ni potekel rok dveh let od poteka veljavnosti potrdila A1.
Zakon tudi pojasnjuje, da prekinitve zaradi prostih dni, praznikov ter krajših dopustov oziroma krajših odsotnosti zaradi bolezni ne štejejo za prekinitev napotitve delavca).
zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev pravico do prostega dostopa na trg dela. Iz tega izhaja, da državljani tretjih držav ne morejo biti napoteni na delo v druge države članice EU le na podlagi potrdila o vloženi vlogi za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Na novo se določajo podatki, ki jih mora vsebovati vloga za izdajo potrdila A1 po 13. členu Uredbe 883/2004/ES. Nabor teh podatkov je ožji in ni enak naboru podatkov, ki se zahtevajo pri izvajanju čezmejnih storitev po 12. členu Uredbe 883/04/ES.
Na novo se tudi določa, da se v primeru izdaje potrdila A1 po 13. členu Uredbe 883/2004/ES, potrdilo A1 izda za največ eno leto.
O vlogah za izdajo potrdil A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v drugi državi članici EU, ki bodo vložene pred začetkom uporabe tega zakona (pred 1.1.2024), se bo odločalo v skladu s trenutnim ZČmIS, saj je zaradi zamika uporabe določb tega zakona potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje izdajanja potrdil A1.
Z dnem uveljavitve tega zakona je prenehal veljati dosedanji ZČmIS. Kljub temu pa se določene določbe uporabljajo še do 31. decembra 2023. Po tem datumu se ZČmIS ne bo več uporabljal.
Vesna Herženjak
SPOT svetovalka
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija
