Maribor, 27. oktober – Štajerska gospodarska zbornica je danes organizirala osmi Štajerski gospodarski forum in ga posvetila aktualni reformi slovenskega trga dela. Svoje poglede in mnenja so soočili dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, Peter Pogačar, direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije, Brigita Juhart, direktorica Kadring d.o.o. iz skupine Impol, Peter Kosi, direktor Granit d.d., in Boštjan Tancer, član upravnega odbora Varnost Maribor d.d. Razpravljavci so v dinamični in zanimivi debati spregovorili o slovenskem trgu dela in spremembah, ki se obetajo.
V času zaostrenih gospodarskih razmer se je še bolj pokazala neustrezna zakonska ureditev slovenskega trga dela, ki mu lahko očitamo pomanjkanje fleksibilnosti in konkurenčnosti. Med razpravljavci je na to temo obstajal konsenz, saj so se vsi strinjali, da trenutna ureditev dela ne zagotavlja varnosti in fleksibilnosti, ne za delodajalce niti za delojemalce. Dr. Ivan Svetlik je poudaril, da smo bili v preteklosti navajeni pasivne varnosti, ko smo bili deležni zaščite, manj pozornosti pa je bilo posvečeno aktivni varnosti, pri kateri bi moral vsak poskrbeti sam zase in sam iskati priložnosti in delo. Cilj vlade v naslednjih dneh je prepričati državni svet, da je zakon dober in omogoča študentom, upokojencem in brezposlenim dodatni zaslužek in dodatne aktivnosti. Vsak brezposleni pa bo še naprej užival enake pravice in možnost dodatnega zaslužka.
Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije, je omenila, da pripravljajo veto na zakon o malem delu v državnem svetu in opozorila na nasprotovanje tako študentov kot sindikatov, saj zakon zagotavlja fleksibilnost, vendar na račun varnosti. Izpostavila je tudi izkušnje nemških in avstrijskih kolegov, ki so se soočili z izrednim povečanjem malega dela, ki je postal konkurenca varni zaposlitvi.
Peter Kosi, direktor Granit d.d. in podpredsednik Štajerske gospodarske zbornice, je omenil, da zakon o malem delu ne bo imel velikega vpliva na sektor gradbeništva. Je pa pozdravil več možnosti, ki jo zakon nudi brezposelnim. Boštjan Tancer, član uprave Varnost Maribor d.d., je dodal, da zakon o malem delu ne bo imel bistvenega vpliva na panogo zasebnega varovanja, saj morajo biti zaposleni, po zakonu o zasebnem varovanju, v rednem delovnem razmerju. Izpostavil je, da pogreša predvsem več prožnosti, varnosti in fleksibilnosti na trgu dela in da je strošek dela preveč obremenjen z davki in prispevki.
Brigita Juhart, direktorica Kadring d.o.o. iz skupine Impol, je izpostavila dejstvo, da delodajalci niso bili upoštevani pri omejitve glede letnega obsegu števila ur, kar je velika pomanjkljivost prav za podjetje Impol, ki je v poletnih mesecih zagotovilo delo 200 študentom in dijakom, vendar sedaj to ni več možno. Izpostavila je tudi izredno togost slovenskega trga dela, tako npr. prerazporeditev delavca traja tudi do 30 dni.
Peter Pogačar, direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, je izpostavil prednost malega dela tako za delodajalce in delojemalce, saj nudi obema izhod iz dela na črno. Omenil je tudi, da spremembe na trgu dela ne smemo dojemat kot kratenje pravic, saj so namenjene predvsem poenostavitvi, preglednosti in hitrejšim postopkom, vendar ne na račun varnosti.
Prva izhodišča glede reforme zakona o delovnih razmerjih bodo čez 2 tedna predstavljena socialnim partnerjem. Cilj je implementirati princip aktivne varnosti, ki bi omogočal delojemalcem, da nemoteno prehajajo iz poklica v poklic, od delodajalca k drugemu delodajalcu. Razpravljavci so se strinjali, da je trenutna ureditev trga dela slaba in ne omogoča fleksibilnosti in varne prožnosti niti delodajalcu niti delojemalcu. Celovita reforma trga dela pa zahteva temeljit razmislek in iskanje konsenza pri vseh udeleženih akterjih.
