Slovenija je na najnovejši lestvici konkurenčnosti IMD med 70 državami zdrsnila na 49. mesto, kar pomeni padec za tri mesta glede na lansko leto in najslabšo uvrstitev po letu 2015. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da rezultati potrjujejo dolgoletna opozorila gospodarstva o poslabševanju poslovnega okolja in nujnosti izvedbe razvojnih reform.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da Slovenija potrebuje razvojni dogovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter odločne sistemske ukrepe za povečanje konkurenčnosti države.
»Če želimo ohraniti kakovostna delovna mesta, močno socialno državo in javne storitve, mora gospodarski razvoj postati ena ključnih nacionalnih prioritet. Program Made in Slovenia 2035 ponuja jasen okvir ukrepov, zdaj pa potrebujemo predvsem odločnost pri njihovi izvedbi,« je poudarila.
Največji izzivi: stroški dela, kadri in učinkovitost države
Slovenija je največ izgubila na področjih gospodarske uspešnosti in vladne učinkovitosti, medtem ko poslovna učinkovitost ostaja med slabše ocenjenimi segmenti. Posebej zaskrbljujoči so podatki o nizki odpornosti gospodarstva na gospodarske cikle, visoki obremenitvi dela, pomanjkanju kadrov, administrativnih ovirah in počasni rasti produktivnosti.
Po oceni GZS se Slovenija pri številnih ključnih kazalnikih uvršča v spodnjo četrtino držav na lestvici.
Višje plače so mogoče le z višjo produktivnostjo
Na GZS poudarjajo, da dolgoročne blaginje ni mogoče graditi zgolj na višjih stroških dela, temveč predvsem na večji produktivnosti, investicijah, inovacijah, digitalizaciji in razvoju kadrov.
Zato so skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki pripravili program Made in Slovenia 2035, ki vsebuje več kot 80 sistemskih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Med ključnimi prioritetami izpostavljajo:
- davčno razbremenitev dela,
- konkurenčne cene energije,
- zmanjšanje administrativnih bremen,
- hitrejše postopke umeščanja investicij v prostor,
- boljši dostop do financiranja,
- več vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije,
- pospešeno digitalizacijo,
- učinkovitejše zaposlovanje domačih in tujih kadrov.
OECD opozarja na enake težave
Na potrebo po ukrepih opozarjajo tudi mednarodne institucije. OECD in druge organizacije so v zadnjih mesecih znižale napovedi gospodarske rasti za Slovenijo, kar kaže na povečana tveganja za ohlajanje gospodarstva.
Po mnenju GZS rast stroškov dela brez ustrezne rasti produktivnosti zmanjšuje konkurenčnost podjetij, omejuje investicije in povečuje tveganje selitve dejavnosti v druge države.
V zbornici ob tem poudarjajo, da podpirajo prostovoljno in davčno ugodno nagrajevanje zaposlenih, medtem ko bi lahko obvezne dodatne obremenitve za številna podjetja predstavljale resen finančni izziv.
Predlog ukrepov za novo vlado
GZS predlaga nabor kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, ki bi jih morala vlada začeti izvajati že v prvih mesecih mandata.
Kratkoročno predlagajo:
- davčno razbremenitev dela in podjetij,
- zagotavljanje konkurenčnejših cen energije,
- hitrejše zaposlovanje tujih kadrov,
- skrajšanje postopkov za investicije.
Srednjeročno pa:
- uvedbo razvojne kapice,
- konkurenčnejši davčni sistem,
- dodatne spodbude za raziskave, razvoj in digitalizacijo,
- poenostavitev postopkov umeščanja projektov v prostor,
- krepitev investicijske privlačnosti Slovenije.
Ob tem na GZS predlagajo pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi opredelil ključne razvojne cilje, nosilce ukrepov, roke izvedbe in vire financiranja.
Po njihovem mnenju je prav zdaj čas za skupen razvojni dogovor države, gospodarstva, sindikatov in civilne družbe, saj bo le usklajeno delovanje omogočilo dolgoročno konkurenčnost in gospodarski preboj Slovenije.
VIR: GZS
