Analitika GZS je na upravnem odboru GZS predstavila izhodišča za mini davčno reformo, ki jo vidi kot ustrezen ukrep na poti do doseganja ambicioznega cilja 100.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega do 2030 (BCG, september 2023).
1. Razvojna kapica (zamejitev) pri 2-kratniku (4.400 EUR) ali 2,5-kratniku povprečne plače (5.500 EUR)
Večina srednje-evropskih držav pozna razvojno kapico, ki je najpogosteje vezana na pokojninske ali pa tudi na zdravstvene prispevke. Omejitev lahko velja tako za delodajalčeve kot delojemalčeve socialne prispevke. Predlagamo razvojno kapico, ki bo omejila plačevanja vseh socialnih prispevkov nad določeno mejo mesečne bruto plače in bi zajela ključne strokovnjake, ki prispevajo k rasti dodane vrednosti v podjetju. Kot ena od opcij je nižja zamejitev kapice (4.400 EUR) in le na ožjo vrsto socialnih prispevkov (denimo na pokojninske prispevke 2). Z razvojno kapico naslavljamo odliv državljanov v tujino, še posebej visoko izobraženih z visoko ravnjo specifičnega znanja, kot tudi multinacionalk, ki so v regiji preselile svoje sedeže v sosednje države zaradi ugodnejše obremenitve plač.
2. Davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih ter spodbuda rasti inovativnih in hitro-rastočih podjetij – sprejem novele ZUDDob
Navedena novela poenostavlja nagrajevanje zaposlenih iz dobička podjetij v obliki lastništva (delež ali opcija) ali denarne sheme in nudi podjetjem davčno ustrezno motivacijo za krepitev lastništva zaposlenih v poslovnem subjektu. Na ta način lahko podjetja povečajo pripadnost ključnih zaposlenih ter osredotočenost na dolgoročno strategijo in si zagotovijo višjo rast in manjši odliv kadrov.
3. Razbremenitve pri dohodnini v letih, ko se uvaja nov socialni prispevek (ukinitev 5. razreda ali dvig meje za vstop v razred iz 74.000 EUR na 100.000 EUR)
V 5. davčni razred se uvršča majhen delež zaposlenih oseb, in sicer zaradi visoke dohodninske progresije, ki sama po sebi demotivira delodajalca k izplačevanju visokih plač. Ukinitev 5. dohodninskega razreda ali dvig meje za vstop v 5. razred bi obremenitev visokih plač nekoliko zmanjšala ter spodbudila podjetja k izplačevanju višjih plač.
4. Dvig meje za koriščenje davčne olajšave pri varčevanju v 2. pok. stebru z 2.600 EUR in 5,9 % bruto plače na 5.000 EUR in 10 % bruto plače; vzpostavitev 3. pokojninskega stebra (P-računi) in ugodna davčna obravnava teh prihrankov
Davčne spodbude za dvig zneska privarčevanih sredstev v 2. pokojninskem stebru je treba spremeniti, da bodo v večji meri spodbudile varčevanja bodočih upokojencev, še posebej, ker se bodo pravice iz 1. stebra sčasoma realno zniževale zaradi demografije. Prav tako predlagamo uvedbo P-računov kot element manjkajočega stebra pokojninskih sredstev. Aktualna raven privarčevanih pokojninskih sredstev je le 5 % slovenskega BDP, v razvitih državah pa so ti deleži blizu 100 % BDP.
5. Davek na nepremičnine, ki bo objektivno določen za poslovne subjekte
Davek na nepremičnine je davčni vir, ki je neizkoriščen in povzroča tudi neustrezne varčevalne navade prebivalstva, zaradi katerih je lastna in naložbena nepremičnina glavni del premoženja posameznika. To tudi ne spodbuja prodaje praznih nepremičnin. Predlagamo ustrezno implementacijo davka na nepremičnine, ki bi tudi zmanjšala aktualne anomalije pri obdavčitvi poslovnih nepremičnin. Prilivi iz tega davka morajo ostati občinski vir.
V razvitih državah so deleži privarčevanih pokojninskih sredstev blizu 100 % BDP, pri nas le 5 %.
6. Znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov in dividend in ponovna možnost izbire sintetične obdavčitve
Predlagamo znižanje davka na kapitalski dobiček in dividende s 25 % na 20 % (prvih 5 let), z 20 % na 15 % (5-10 let) in na 10 % (10-15 let). Prav tako ocenjujemo, da je bila predhodna sintetična obdavčitev za zavezance, ki so to želeli, ustrezen instrument znižanja obdavčitve, še posebej, če so bili njihovi redni prihodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino, nizki (upokojenci in prejemniki nizkih plač).
7. Znižanje efektivne obdavčitve z DDPO
Postopno znižanje statutarne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 19 % na 15 % v 4 letih in znižanje stopnje davčnega odtegljaja s 15 % na 10 %. Zvišanje olajšave za investiranja s 40 % na 50 %. S tem bodo podjetja dosegla večjo rast investicij, potrebnih za hitrejšo rast produktivnosti. Razširiti bi morali pojmovanje investicij, ki so opravičene davčnih olajšav, ker številna oprema ne spada v davčno upravičene stroške, ki znižujejo davčno osnovo iz DDPO.
Izhodišča bo podrobno obravnaval Strateški svet za davke pri GZS, posvetovalni organ GZS, sestavljen iz vrst finančnih strokovnjakov iz zasebnega sektorja.
