Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja dela in uživanja pravice do pokojnine hkrati, razen v tistih primerih, ko zakonodaja to izrecno dovoljuje. Poznamo dela, ki vplivajo na uživanje pokojnine, in dela, ki na uživanje pokojnine ne vplivajo.
Reaktivacija – vpliva na pokojnino
Po 116. členu ZPIZ-2 je možen ponovni vstop v zavarovanje upokojenca oziroma reaktivizacija za polni delovni čas (8 ur dnevno) ali krajši delovni čas (2 do 7 ur dnevno). Velja za delavce, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi, samozaposlene in tiste, ki po upokojitvi postanetejo družbeniki in poslovodna oseba (direktor) gospodarske družbe hkrati. Ponovno reaktivizacijo je potrebno javiti Zavodu za pokojninsko zavarovanje, pokojnina, ki je bila priznana s pravnomočno odločbo se preneha izplačevati z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca (z dnem ponovnega vstopa na trg dela). Hkrati se lahko na Zavod naslovi zahteva za uveljavljanje izplačila 40 % že uveljavljene pokojnine (v primeru zaposlitve za polni delovni čas) oziroma zahteva za izplačilo sorazmernega dela pokojnine (v primeru zaposlitve za krajši delovni čas). Če gre za vključitev za 1 uro/dan, ni izplačila nobene pokojnine!
Preostale oblike dela ne vplivajo na izplačevanje pokojnine
Delo upokojenca v okviru drugega pravnega razmerja (avtorska, podjetna, mandatna pogodba)
Upokojenci ne glede na vrsto pokojnine niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi drugega pravnega razmerja, temveč morajo izplačevalci plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po 2. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2. Izplačevalec niti zavarovanec ne vlagata prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja, temveč se le obračuna in plača prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na uživanje pokojnine ne vpliva obseg opravljenega dela, niti višina izplačila.
Začasno in občasno delo upokojenca
Po noveli zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) lahko od 1. 7. 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino), opravljajo začasno ali občasno delo. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Opraviti je mogoče največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največkrat trikrat v koledarskem letu lahko upravičenec opravi tudi največ 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.
Urna postavka v od 1.3.2023 do 29.2.2024 ne sme biti nižja od 6,92 eurov bruto, dohodek v koledarskem letu 2023 ne sme presegati 10.346,52 eurov bruto.
Osebno dopolnilno delo upokojenca
Osebno dopolnilno delo ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014). Določila tega zakona, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela, se uporabljajo od 1. 1. 2015 dalje. Osebno dopolnilno delo zajema pomoč v gospodinjstvu, druga manjša dela (pomoč starejšim, varstvo otrok, vzdrževanje objektov, inštrukcije), izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti skladno z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo doma, pretežno ročno in po pretežno tradicionalnih postopkih, pa tudi nabiranje gozdnih sadežev in zelišč za prodajo.
Osebno dopolnilno delo je potrebno prijaviti na pristojni upravni enoti, ni pa podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenec je dolžan za čas opravljanja tega dela plačevati le prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Na UE je potrebno pridobiti še vrednotnico: pridobi jo naročnik dela, če pa upokojenec izdeluje, nabira in prodaja, potem jo pridobi upokojenec sam. Prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta.
Kratkotrajno delo upokojenca
Gre za posebno vrsto dela, ki predstavlja nekakšno pomoč družinskih članov, ko se domače podjetje sreča s povečanim obsegom dela. Tako lahko pomaga zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v partnerski zvezi lastnika ali solatnika ali enega od staršev oziroma oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, ter starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v partnerski zvezi lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Pomembno je, da se za opravljeno delo ne prejme plačila, delodajalec pa mora voditi evidenco opravljanja kratkotrajnega dela in plačevati prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Lahko se uveljavljajo stroški prehrane in prevoza. Gre za izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno in zanjo ni potrebno sklepanje pogodbe, niti vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število ur je omejeno na največ 40 ur mesečno.
Funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe
Če po upokojitvi pridobite samo status družbenika ali samo status prokurista ali status družbenika in status prokurista hkrati ali samo status poslovodne osebe (direktorja), to ne vpliva na višino vaše pokojnine in ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opozoriti pa je potrebno, da obvezna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nastopi, če oseba po upokojitvi postanete družbenik in poslovodna oseba (direktor) hkrati.
Vir: https://www.zpiz.si/cms/content2019/delo-upokojencev , https://www.gov.si/teme/delo-upokojencev/
Pripravila: Mojca Tominšek, SPOT svetovalka
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencij
