Razprava o prihodnosti nemškega pokojninskega sistema je v začetku avgusta znova sprožila politične napetosti v Berlinu. Čeprav se že dolgo opozarja, da bo ob starajočem se prebivalstvu trenutni sistem postal nevzdržen, je predlog za dvig upokojitvene starosti na 70 let povzročil ostre odzive in grožnjo razhajanja v sicer krhki vladni koaliciji.
Kancelar Friedrich Merz se je temi do zdaj večinoma izogibal in raje ponujal spodbude, kot so davčne olajšave za starejše, ki ostanejo aktivni po uradni upokojitveni starosti. V politični prostor pa je odločno stopila ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU), ki je v več intervjujih poudarila, da je sprememba neizogibna.
»Demografske spremembe in daljša življenjska doba pomenijo, da bomo morali delati dlje,« je dejala za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Po njenih besedah bi moral biti v Nemčiji upokojitveni prag pri 70 letih že danes, če bi sledili priporočilom ekonomistov.
Merz naj bi jo v ozadju že pozval k previdnosti, saj predlog močno skrbi socialdemokratski del koalicije. SPD, ki v anketah dosega le okoli 15 %, odločno nasprotuje dvigu starosti in predlog označuje kot “posredno znižanje pokojnin”. Namesto tega predlagajo večjo udeležbo žensk na trgu dela, razširitev dostopa do vrtcev ter večjo fleksibilnost zaposlitev.
Med ekonomisti je več podpore ideji, da bi sistem stabilizirali z večjo zaposlenostjo – tudi med priseljenci – ter z ukrepi za lažji prehod iz krajšega v polni delovni čas. Nekateri predlagajo tudi model, podoben nizozemskemu: upokojitvena starost bi bila vezana na pričakovano življenjsko dobo.
Na mizi so tudi drugi predlogi: od obveznega vključevanja samozaposlenih, uradnikov in poslancev v sistem, do višjih davkov. Konservativci takšnim rešitvam nasprotujejo.
V 90. letih so bili v Nemčiji na enega upokojenca štirje zaposleni, leta 2020 trije, do leta 2035 pa naj bi razmerje padlo na 2,4 zaposlenega na upokojenca. Povprečna starost ob upokojitvi je v Nemčiji 64,7 leta, kar je nad povprečjem EU. Številne države že dvigujejo starost: Danska jo bo do leta 2040 dvignila na 70 let.
Kljub temu razprava ostaja politična mina. Merz je bil letos deležen ostrih kritik, ko je opozoril, da “Nemčija ne bo ohranila svojega standarda s štiridnevnim delovnikom in idealnim ravnovesjem med delom in življenjem”, kar so mnogi razumeli kot napad na “lene Nemce”. Kancelar se je nato popravil, češ da ne pričakuje več dela od vseh, temveč višjo nacionalno povprečje.
Koalicija želi zagotoviti pokojninsko raven pri 48 % povprečne plače vsaj do leta 2031, a kritiki opozarjajo, da brez jasnih reform strošek padel na ramena prihodnjih generacij.
