Predlog zakona o izvajanju Uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike

Predlog zakona o izvajanju Uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike

Obveščamo Vas, da je Ministrstvo za finance v petek, 1. oktobra 2021 na spletni strani E-demokracija objavilo Predlog Zakona o izvajanju Uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike (v nadaljevanju: Predlog zakona).

S predlogom zakona se ureja izvajanje Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L št. 347 z dne 20. 10. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba).

Množično financiranje predstavlja alternativo klasičnim nezavarovanim bančnim posojilom, kot so prekoračitve na bančnem računu ali posojila na podlagi kreditnih kartic, ki trenutno predstavljajo glavni vir financiranja zagonskih ter malih in srednjih podjetij. Pri množičnem financiranju gre za posredovanje, pri katerem ponudniki storitev množičnega financiranja, upravljajo javnosti dostopno digitalno platformo, preko katere podjetniki, ki želijo na trgu pridobiti finančna sredstva, vzpostavljajo stike s potencialnimi vlagatelji. Pri tovrstnem množičnem financiranju gre za obliko posojila ali pridobitve prenosljivih vrednostnih papirjev, lahko pa tudi za druge finančne instrumente.

 

S predlogom zakona se bo v pravnem redu Republike Slovenije uredilo izvajanje Uredbe 1503/2020/EU, in sicer:

  • predlog zakona povzema pojme, ki so opredeljeni že v Uredbi, in sicer pojme kot so:
  • storitev množičnega financiranja, ki pomeni povezovanje interesov vlagateljev in lastnikov projektov za financiranje poslov z uporabo platforme za množično financiranje,
  • posojilo kot  dogovor, s katerim vlagatelj lastniku projekta da na voljo dogovorjeni znesek denarja za dogovorjeno obdobje in pri čemer lastnik projekta prevzame brezpogojno obveznost, da bo ta znesek vrnil vlagatelju, skupaj z obračunanimi obrestmi, v skladu s časovnim razporedom obročnega odplačevanja,
  • individualno upravljanje portfeljev posojil in platforma za množično financiranje,
  • ponudnik storitev množičnega financiranja in ponudba za množično financiranje,
  • stranke, lastnik projekta in vlagatelji, kot tudi dobro poučeni ter nepoučeni vlagatelji,
  • prenosljivi vrednostni papirji in sprejeti instrumenti za namene množičnega financiranja,
  • tržna sporočila in trajni nosilec podatkov in
  • pristojni organi;
  • pristojnost nadzornih organov za izvajanje Uredbe in predloga zakona ter njihova pooblastila. Organa prisotna za izvajanje nadzora sta Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP) in Banka Slovenije v kolikor je ponudnik storitev množičnega financiranja subjekt, ki je pridobil dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, ali zakona, ki ureja plačilne storitve kot so storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;
  • predlog zakona določa tudi, da je za informacije v dokumentih s ključnimi informacijami o posamezni naložbi, ki jih ponudnik storitev množičnega financiranja zagotavlja potencialnim vlagateljem, odgovoren lastnik projekta oziroma njegovi upravni, vodstveni ali nadzorni organi. Dokument s ključnimi informacijami o naložbi mora vsebovati izjavo odgovornega lastnika oziroma njegovih organov, in sicer, da so informacije, ki se nahajajo v dokumentu glede naložb dane po njihovem najboljšem vedenju, da so v skladu z vsemi dejstvi in da ni bila izpuščena nobena informacija, ki bi vplivala ali lahko vplivala na pomen dokumenta s ključnimi informacijami o posamezni naložbi. V primeru zavajajočih ali netočnih informacij ali če so bile izpuščene ključne informacije, ki so nujno potrebne za vlagateljevo odločanje oziroma na njegov potek financiranja, je odgovorni lastnik projekta oziroma njegovi organi odškodninsko odgovoren vlagatelju;
  • pri dokumentih s ključnimi informacijami o naložbi na ravni platforme pa je odgovoren ponudnik storitev množičnega financiranja. Odgovorne osebe je potrebno določno navesti, in sicer, v kolikor gre za fizične osebe se navede osebno ime in funkcija v pravni osebi, v primeru pravne osebe pa firmo in sedež družbe. Tako kot je odgovoren lastnik projekta oziroma njegovi organi, je tudi ponudnik storitve množičnega financiranja na ravni platforme odgovoren za pravilnost informacij, njihovo skladnost in zagotovilo, da ni bila izpuščena informacija, ki bi lahko vplivala na pomen dokumenta;
  • predlog zakona ureja tudi izrekanje nadzornih ukrepov s strani ATVP in Banke Slovenije, in sicer lahko nadzorna organa v skladu s 30. členom Uredbe od ponudnikov storitev množičnega financiranja in tretjih oseb, ki za ponudnika opravljajo storitev, zahtevata potrebne informacije in dokumente. ATVP in Banka Slovenije lahko opravljata tudi inšpekcijske preglede in preiskave. ATVP in Banka Slovenije imata pooblastila tudi za:
  • začasni umik ponudbe storitev množičnega financiranja za največ 10 dni,
  • prepovesta ali začasno umakneta tržna sporočila ali od ponudnikov zahtevata, naj preneha z oglaševanjem za največ 10 dni in
  • prepovesta ponudbo množičnega financiranja v primeru kršitve Uredbe kot tudi prepoved opravljanja množičnega financiranja.
  • ATVP in Banka Slovenija izvajata tudi postopek izrekanja nadzornih ukrepov, in sicer,
  • ukrep javne izjave, v kateri navedeta fizično ali pravno osebo, odgovorno za kršitev in naravo kršitve,
  • odredbo fizični ali pravni osebi glede prenehanja ravnanja, ki pomeni kršitev in
  • prepoved članu vodstvenega organa pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, opravljanje poslovodne funkcije pri ponudnikih storitev množičnega financiranja.
  • predlog zakona vsebuje tudi določbo, da je ATVP pristojna za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (v nadaljevanju: ESMA). V primeru, da je pristojni organ Banka Slovenije, mora o prejetih odločitvah nemudoma obvestiti ATVP;
  • tarifo, ki jo izdata nadzorna organa, torej ATVP in Banke Slovenije s katero določita višino takse za odločanje o posamičnih zadevah na podlagi tega predloga zakona in Uredbe;
  • kršitve Uredbe in predloga zakona ter višine glob, in sicer:
  • od 25.000 do 250.000 EUR za pravne osebe,
  • od 25.000 do 500.000 EUR za pravne osebe, ki se po ZGD-1 štejejo za srednje in velike gospodarske družbe,
  • od 25.000 do 150.000 EUR, za samostojne podjetnike
  • od 2.500 do 10.000 EUR za odgovorno osebo pravne osebe in
  • od 2.500 do 5000. EUR za posameznika;
  • v primeru hujših kršitev, ko je narava prekrška opredeljena kot posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma pridobljene protipravne premoženjske koristi ali storilčevega naklepa oziroma njegove koristoljubnosti se pravna oseba kaznuje
  • z globo v višini vsaj 500.000 EUR in 5% skupnega letnega prometa ali
  • dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube pridobljene s kršitvijo, če ju je mogoče opredeliti.

Morebitne obrazložene komentarje oz. predloge pošljite do ponedeljka, 11. oktobra 2021 do konca dne na naslov: info@stajerskagz.si. Po prejemu komentarjev oz. predlogov bomo skupaj s Pravno službo GZS pripravili enoten dokument in ga naslovili na Ministrstvo za finance.

 

Štajerska Gospodarska Zbornica

Prijava na e-novice