Kriza je vedno tudi priložnost
Štajerska gospodarska zbornica je danes organizirala predstavitev 3. paketa ukrepov za področje trga delovne sile. Ukrepe je predstavil dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je v začetku izrazil zadovoljstvo, da so se ukrepi, ki so bili naravnani na to občutljivo področje izkazali kot uspešni, kar so na posvetu poudarjali tudi prisotni gospodarstveniki, ki sedaj z zanimanjem in željno pričakujejo nadaljevanje, ki ga vlada že pripravlja. Ko je vlada pripravljala in sprejemala ukrepe, je imela v mislih postopnost sprejemanja ukrepov in nujnost pridobivanja dodatnim informacij, kar se je izkazalo kot dobra strategija. Tudi na področju trga dela je pomenil sprejem interventnega zakona o subvencioniranju krajšega delovnega časa ukrep v situaciji v začetku tega leta, situacija pa sedaj kaže, da je treba ta ukrep nadgraditi. Na prvi ukrep se je prijavilo 630 podjetij, s približno 63.000 zaposlenimi in ocenjujejo, da je bilo zaradi njegovih učinkov ohranjenih med 7.000 in 8.000 delovnih mest. Z območja mariborskega zavoda za zaposlovanje se je prijavilo 56 podjetij, v katerih je zaposlenih 3.690 delavcev. Kljub temu, da se je delež brezposelnih v zadnjih mesecih v Sloveniji zelo povečal, situacija, primerjalno glede na države Evropske unije, še vedno ni kritična, saj je Slovenije še vedno med 5 državami z najnižjo brezposelnostjo. Je pa brezposelnost seveda problem, ki ga je treba z zaskrbljenostjo reševati in v tretjem svežnju ukrepov je vlada sprejela vrsto ukrepov za to.
Minister je pozornost torej namenil zakonu o subvencioniranju krajšega delovnega časa, po katerem bodo podjetja lahko vstopala v shemo subvencioniranja zagotovo še do konca septembra, obstaja pa tudi možnost, da bo vlada zakon podaljšala. V vladno proceduro pa gre sedaj zakon o delnem povračilu nadomestila plače in po ministrovih predvidevanjih bo ta zakon operativen že v juniju. Zakon bo uredil delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in subvencioniranje njihovega usposabljanja ali izobraževanja v tem obdobju. Podjetja bodo lahko na podlagi predloženega programa z Zavodi za zaposlovanje sklenila pogodbo, po kateri bodo delavci v času začasnega čakanja na delo dobili pravilo do nadomestila plače v višini 85 % osnove za nadomestil , ki je določeno z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, pri čemer je v osnutku zakona tudi predvideno, da nadomestilo plače ne bo smelo biti nižje od zneska minimalne plače. Delavec bo imel tudi pravico in obveznost usposabljanja ali izobraževanja v skladu s programom ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest ter človeških virov, in sicer v obsegu najmanj 20 % povprečnega delovnega časa ter obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.
Delodajalcu bo po osnutku predloga zakona 50 % osnove nadomestila plače refundirala država, drugih 35 % bo financiral delodajalec sam. Predvidoma bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plač delavcev na začasnem čakanju na delo uveljavljal enkrat za obdobje najmanj šestih mesecev z možnostjo podaljšanja do največ dvanajst mesecev, vendar za posameznega delavca za največ šest mesecev. S tem bo tudi delodajalcem olajšano obdobje nizkih naročil in seveda lažji ponovni zagon. Je pa to seveda tudi obveza, ki se je delodajalci morajo zavedati in v tem času pridobiti nova naročila in pripraviti podjetje na odbodje po krizi. Hkrati gre tudi za ukrep, ki prispeva k fleksibilnosti trga delovne sile, k razpravi o tej problematiki pa bo treba, kot so poudarjali prisotni, ponovno zelo argumentirano in resno čimprej pristopiti.
Predstavljeni so bili še drugi protikrizni ukrepi s področja trga delovne sile, poudarjena nujnost večje koodinacije med različnimi ukrepi in različnimi inštitucijami. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da je najbolj pomembno vprašanje, kako po krizi naprej in da o tem premalo govorimo. Premalo razmišljamo o razvojnih komponentah obstoječega industrijskega in tehnološkega sistema, pa tudi o obstoječi strukturi socialne države. Krizo smo v Sloveniji namreč dočakali na nizki razvojno tehnološki ravni, kar se je v zadnjih letih izrazito kazalo v tem, da je standard rasel in so se stroški življenja povečevali, posledično pa ljudje na mnogih najslabše plačanih delovnih mestih enostavno niso zaslužili dovolj, da bi lahko vzdrževali visok življenjski standard. To se je tudi empirično odrazilo v večanju deleža revnih povečevanju socialnih ransferjev države.
Dodatne informacije: mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, T: 02 2208700, F: 02 2208711, E: info@stajerskagz.si
