V OPREDELITVI STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENIJE MORAMO SODELOVATI VSI
Mag. Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je izpostavil strateške cilje Slovenije: doseči povprečno razvitost EU do 2013, povečati kakovost življenja in blaginjo prebivalstva, uveljaviti načelo trajnosti. V Sloveniji sta se zgodili 2 spremembi, ki predstavljata prelomnico v razvoju Slovenije, saj sta se zgodili prvič v njeni zgodovini: na področju blaginje se je prekinilo dohitevanje razvojnih držav in razpoložljivi dohodek se je zmanjšal. Slovenija dosega na področju zaostanka za povprečno produktivnostjo v EU največji zaostanek prav pri tehnološko najbolj zahtevnih panogah, ki imajo največjo dodano vrednost in s katerimi lažje prodiramo na tuje trge. Krepitev človeškega kapitala pa spremljata nizka učinkovitost in kakovost študija, kar nakazuje problem z izobraževalnim sistemom Slovenije. Spremembe so po njegovem mnenju potrebne na treh ključnih področjih: konkurenčnost gospodarstva, prilagoditev sistemov socialne zaščite in konsolidacija javnih financ.
Mag. Janko Burgar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo je izpostavil, da bo ključno vprašanje za razvoj Slovenije kdo bo v prihodnosti ustvarjal dodano vrednost in na kakšen način, saj je od tega odvisna možnost prihodnjega investiranja in razvoja. Slovenija mora zasledovati trajno rast, vsi pa se moramo vključiti v njeno uresničevanje. »Le tako bo Slovenija našla odgovore na izzive prihodnosti« je prepričan mag. Burgar.
Mag. Katja Lautar, vodja sektorja za razvojne politike in strukturne reforme pri Službi vlade RS za razvoj in evropske zadeve je poudarila, da mora razprava potekati v različnih institucijah, strokovnih krogih in z širšo javnostjo. Družba in gospodarstvo morata biti bolj pripravljeni soočiti se s spremembami, se bolj odprto pogovarjati in poiskati skupno pot. Trenutno pripravljajo na Službi vlade RS za razvoj in evropske zadeve zakon o razvojnem načrtovanju, s katerim bo fokus preusmerjen na izvajanje, implementacijo in iskanje novih poti, s tem pa bodo tudi zajezili poplavo različnih strateških dokumentov. Prenavljali bodo tudi zakon o javnih financah, kjer bodo poskušali vpeljati fiskalne omejitve, ki v resnici krojijo različne politike.
Mag. Stanislava Zadravec-Caprirolo, viceguvernerka Banke Slovenije, je izpostavila, da se mora proces razdolževanja podjetij in bank nadaljevati, pri tem je ključna potreba po alternativnem viru financiranja. Možnosti za investicije lahko najdemo v spodbujanju neposrednih tujih naložb v visoko tehnologijo, omogočanju delovanje trga kapitala, učinkoviti alokacija finančnih virov in zagotavljanju konkurenčnega stroška financiranja. Stopnja varčevanja v Sloveniji je v primerjavi z evropskim povprečjem še vedno razmeroma visoka, zato je to tudi lahko pomemben vir prihodnjega financiranja. Glavni izziv današnje družbe pa predstavlja povečanje produktivnosti in hkratno dohitevanje Evrope na takšen način, ki bo omogočal vzdržnost, dolgoročnost in bo na razpolago tudi prihodnjim generacijam.
Dr. Matjaž Mulej iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je izpostavil, da je nujen nov pogled na družbeno odgovornost, ki ni več dobrodelnost, ampak predstavlja nov družbeno-ekonomski model. Gospodarska kriza ni le finančna in ekonomska temveč tudi družbena in se kot takšna ne more razrešiti zgolj z tehnološkimi inovacijami, bolj pomembne so inovacije vrednot in norm. Družbena odgovornost mora postati inovacija.
Prof. dr. Miroslav Rebernik iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je izpostavil, da je gospodarski razvoj odvisen od razvitosti podjetništva. Osrednje gibalo podjetništva pa so podjetniki. Obstaja razlika med podjetniki, ki so se podali v podjetništvo zaradi nuje, ker nimajo druge alternative za pridobivanje prihodka in tistimi, ki so pričeli svoje podjeme, ker so zaznali obetavno poslovno priložnost. Od podjetnikov iz nuje ne moremo in ne smemo pričakovati, da bodo zaposlovali in širili svoje dejavnost na tuje trge. Za razvoj takšnega podjetništva je ključnega pomena varnost poslovanja, spoštovanje pogodb, plačani računi, enaka pravica pred zakonom, preprečevanje korupcije, odprava plačilne nediscipline, hitro in učinkovito delo sodišč. Število prebivalcev, ki se ukvarja s podjetništvom v Sloveniji upada, vendar število ni toliko pomembno, pomembno je, da imamo kakovostne podjetnike.
Prof. dr. Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani je poudaril, da sta najbolj kritični točki Slovenije vladna učinkovitost in ekonomska uspešnost. Letos se pričakuje 2-odstotna gospodarska rast, kar bo pozitivno vplivalo na ekonomsko uspešnost. Vladna učinkovitost oz. neučinkovitost pa se kaže predvsem v državnih podjetjih, kjer se soočamo s slabim delovanjem nadzornih svetov, nasploh pa vlada v Sloveniji negativna klima, odnosi med delodajalci in delojemalci so zelo slabi, inovacijska kultura pa nizka, kar je problem srednješolskega in fakultetnega izobraževanja.
Prof. dr. Lojze Sočan idr. je mnenja, da je pojav številnih strategij in iniciativ odgovor na trenutno gospodarsko krizo in težko situacijo, ki vlada v Sloveniji. V globalnem svetu prevladujeta ekološki fundamentalizem in finančni fundamentalizem, ki stremita k temu, da se zmanjšajo vse ovire svetovni trgovini in da se povečuje profit na celotni ravni.
Podjetja so s primeri dobre prakse predstavila na kakšen način izboljšujejo konkurenčnost in inovativnost. Tako je mag. Jernej Završnik, dr. med. spec., direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor predstavil primer usmerjenosti in odprtosti zdravstvene organizacije za boljšo dostopnost zdravstvenih storitev in zadovoljstvo strank. Dr. Tomaž Savšek, pomočnik generalnega direktorja, TPV d. d., Novo mesto je predstavil uspešno uveljavljanje inovativnosti v podjetju TPV. Matjaž Pavlinjek, direktor podjetja ROTO Pavlinjek d. o. o. in dobitnik priznanja Štajersko-pomurska Gazela za leto 2010, pa je predstavil kako se podjetje lahko uspešno razvije v podjetje za predelavo in trženje.
Udeleženci posveta so v razpravi, ki je sledila posameznim predavanjem predstavili svoje poglede na razvoj Slovenije in spregovorili o novi strategiji razvoja Slovenije. Strinjali so se, da je uvedba strukturnih reform ključna, hkrati pa je potrebno izboljšati pogoje delovanja podjetij, ki so obremenjena s plačami, davki in dajatvami ter socialne ugodnosti (plačana malica, prevoz, odpravnine, trajanje dopusta…) in intenzivnost dela čim prej približati pogojem v malih razviti državah EU. Porast korupcije, neetičnega ravnanja menedžerjev in lastnikov gospodarskih družb, njihovo kapitalsko in razvojno izčrpavanje podjetij, zanemarjanje vlaganj v raziskave in razvoj pa so glavni razlogi, ki izčrpavajo Slovenijo in onemogočajo razvoj in izhod iz krize. Zato je strategija, ki bo implementirana na vseh segmentih družbe, s široko podporo družbe edini in pravi odgovor.
