Razvojne priložnosti štajerskega gospodarstva v času recesije
Štajerska gospodarska zbornica je danes organizirala prvi štajerski gospodarski forum, na katerem so spregovorili o razvojnih priložnostih v zahtevnih in nezavidljivih časih finančne in gospodarske krize. Gospodarska kriza je danes realnost za svet, za Slovenijo in tudi za štajersko gospodarstvo. Nekdaj pregovorno industrijska regija z industrijsko najpomembnejšim mestom v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, je izgubila svoj industrijski značaj. Po osrednjeslovenski in obalno – kraški je Podravska regija danes regija z najmanjšim deležem delovno aktivnega prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih in industriji. Udeleženci prvega štajerskega gospodarskega foruma so iskali odgovore na vprašanja o razvojnih priložnostih v regiji, ki je po prispevku k slovenskemu bruto domačemu proizvodu takoj za osrednjoslovensko regijo na drugem mestu. Regijo, v kateri največji delež bruto dodane vrednosti ustvarijo storitvene dejavnosti in zagotavljajo delo več kot polovici zaposlenim. Med vsemi prebivalci, starimi 15 let in več, je delovno aktivnih le nekaj več kot polovica, natančneje 54,8 %, kar je skoraj najmanj v državi. Podravska regija hkrati beleži najvišjo stopnjo prostih delovnih mest. Po najnovejših podatkih Štajerske gospodarske zbornice, večina podjetij v Podravju v tem letu predvideva upadanje investicijske dejavnosti, v naslednjem letu pa sicer že pričakuje nespremenjeno stanje ali ponovno umirjeno rast. Večina podjetij računa, da bodo investicije lahko zaključevala s financiranjem iz lastne amortizacije in s krediti bank.
V zanimivi razpravi je dr. Glaser, predsednik štajerske gospodarske zbornice poudaril, da nas je kriza v celoti okupirala, tudi če je vsi še ne percipiramo kot zelo zahtevno stanje. Toda kriza bo temeljito vplivala na nas vse in čeprav je slovensko gospodarstvo mogoče manj izpostavljeno kot nekatera druga, večja gospodarstva, bo imela posledice tudi na nas. Dr. Glaser je še posebej izpostavil, da Slovenija nujno potrebuje homogeniziranje in konsenzualnost med državo, delodajalci in delojemalci.
Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo je opozoril na tri sklope ukrepov države. Prvi sklop ukrepov je država uspešno izvedla, gre za poroštva, ki jih je država dala na vse bančne vloge. Žal drugi ukrep v tem sklopu ne deluje tako, kot je bilo mišljeno in to ne samo v Sloveniji, ukrep poroštva na medbančnem trgu ne deluje nikjer, zato tudi svetovni medbančni trg praktično ne deluje. Z ukrepi iz drugega sklopa povečuje država likvidnost gospodarstva. Gre za dokapitalizacijo podjetniškega sklada in Slovenske izvozne družbe, pa tudi za dodatne investicijske olajšave za mala in srednja podjetja in za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tretji sklop ukrepov vlada pripravlja sedaj, vezan pa je na rebalans proračuna, s katerim bo posegla v razporeditev javnih izdatkov.
Mag. Romana Pajenk, predsednica Probanke, d.d. je povedala, da so bili ukrepi slovenske vlade v zvezi z bančnim sistemom hitri in da so se izkazali kot pravi. Nadaljnje funkcioniranje slovenskega bančnega sistema in s tem tudi zmožnost podpore realnemu sektorju, pa je v veliki meri odvisno od možnosti zadolževanja v tujini in s tem pritokom tujega kapitala.
Dr. Rasto Ovin, član strateškega gospodarskega sveta je poudaril, da se vse dogaja izredno hitro in da podatki velikokrat sploh ne morejo slediti realnemu času. Podatki, ki jih dobivamo šele sedaj kažejo, da je situacija še slabša, kot smo pravzaprav mislili. Med drugim je sedaj jasno, da so stopnje rasti industrijske proizvodnje izredno upadle, po celem svetu, tudi v Sloveniji.
Mag. Branko Žerdoner, predsednik uprave Mariborske livarne Maribor je med drugim povedal, da se velika večina gospodarstvenikov zelo dobro zaveda, da se bo treba prilagoditi situaciji in je zato tudi sprejelo ustrezne ukrepe. Med drugim gre za kontroliranje in obvladovanje denarnega toka, iskanje novih priložnosti na globalnem trgu, zavedanju, da je treba v podjetjih obdržati ključne kadre in tisti razvojni potencial, ki ga podjetja imajo in ki bo edini omogočal razvoj na višjem nivoju tudi po izhodu iz sedanje težke situacije. Hkrati je poudaril nujnost jasne in odgovorne komunikacije z vsemi deležniki podjetja.
Dodatne informacije: mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, T: 02 2208700, F.: 02 2208711, E: info@stajerskagz.si
