Kljub turbulentnemu globalnemu okolju so gospodarske družbe v Sloveniji leto 2024 zaključile s 6,5 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za odstotek in realno za tri odstotke manj kot leto prej. Prihodki so ostali na nominalno isti ravni (144,6 milijarde evrov), a realno padli za dva odstotka. Neto dodana vrednost na zaposlenega je zrasla za štiri odstotke.
»Povprečno leto – in to je v teh časih dobra novica,« je podatke pospremil Miran Vičič z Ajpesa.
Dobiček znižan pri večini podjetij, razen mikro
Med 72.559 podjetji, ki so predložila letna poročila, so nižji neto dobiček izkazale vse skupine podjetij, razen mikro. Velike družbe so ustvarile 3,16 milijarde evrov (-3 %), srednje velike 1,03 milijarde (-8 %), majhne pa 1,45 milijona evrov (-10 %). Mikro podjetja pa so beležila kar 51-odstotno rast – na približno 890.000 evrov.
Regionalni kontrasti: skoki in padci
Največ dobička je znova prispevala osrednjeslovenska regija (3,24 milijarde evrov, +3 %). Največjo rast je zabeležila pomurska regija (+24 %), sledile so podravska (+10 %), jugovzhodna Slovenija (+5 %) in koroška (+2 %). Na drugi strani pa je v zasavski regiji dobiček upadel za kar 38 %.
Dejavnosti: Energetika in nepremičnine z negativnim trendom
Največji padec dobičkonosnosti se je zgodil v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (–48 %), kar Vičič povezuje z državno regulacijo cen. Upad sta zabeležila tudi sektor poslovanja z nepremičninami (–15 %) in promet ter skladiščenje (–6 %). V nasprotju s tem so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti beležile kar 86-odstotno rast.
V predelovalnih dejavnostih je dobiček upadel za 13 %, a so prihodki zrasli za dva odstotka. Trgovina je zabeležila rast dobička za pet odstotkov, prihodki pa so zrasli za odstotek.
Zunanja trgovina nekoliko upadla
Skupni prihodki od prodaje na domačem trgu so padli za odstotek (na 80,1 milijarde evrov), prodaja na tuje trge prav tako za odstotek – predvsem zaradi upada v EU (-3 %), medtem ko so trgi zunaj EU zrasli (+5 %).
Višja dodana vrednost na zaposlenega, a razlike med dejavnostmi velike
Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 63.780 evrov (+4 % nominalno). Najvišja je bila v energetiki (~185.000 evrov), kljub padcu v panogi. Nadpovprečne vrednosti so dosegli še finančni in zavarovalniški sektorji (~128.300 evrov) ter nepremičninske dejavnosti (~127.500 evrov). V predelovalnih dejavnostih je znašala 62.500 evrov.
Samostojni podjetniki z rastjo, a več stečajev
Samostojni podjetniki (brez normirancev) so ustvarili 515 milijonov evrov dohodka, kar je sedem odstotkov več kot leto prej.
Negativno pa izstopa število začetih stečajev – 999 primerov, kar predstavlja 15-odstotno rast. Direktor Ajpesa Tomaž Klemenc opozarja, da gre za znak zaostrenih pogojev poslovanja.
V prvem četrtletju 2025 se je začelo 275 postopkov zaradi insolventnosti (od tega 258 stečajev), marca pa se je močno povečalo število pravnih oseb z zapadlimi neporavnanimi obveznostmi – z 2461 na 2753.
»To je lahko prvi signal poslabšanja razmer, a za zaključke bo treba počakati četrtletne podatke,« poudarja Vičič.
