Maribor, 4. april – Štajerska gospodarska zbornica je danes organizirala okroglo mizo »Ali tudi tehnološko zahtevna podjetja potrebujejo pomoč gospodarske diplomacije?«. Svoje poglede in mnenja so soočili Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, in številni podravski gospodarstveniki.
Dr. Glaser je na začetku izpostavil, da je Slovenija kot manjša država pozitivno obsojena na relativno velik izvoz in aktivno udejstvovanje na tujih trgih, saj se večina slovenskih podjetij ne more preživljati samo v lokalnem okolju. Pri tem je ključno razumevanje vlade in države kot tudi percepcija in klima, ki vlada v družbi glede izvoznikov in izvozno naravnanih gospodarstev.
Zunanji minister je ugotovil pozitiven napredek od njegovega zadnjega obiska Štajerske gospodarske zbornice, pravi koraki v tej smeri pa so tudi dogodki, kot je današnji, saj ministrstvu nudijo informacije, kje se slovenska podjetja soočajo s težavami na področju gospodarske diplomacije. Cilj ministrstva za zunanje zadeve je nuditi celovit servis podjetjem, ki ga podjetja tudi morajo zahtevati od ministrstva.
Podravski gospodarstveniki pričakujejo od gospodarske diplomacije predvsem informacije, kot so spoznavanje zakonodaje, poiskati prave naslove, omogočanje srečanj s ključnimi deležniki, reševanje težav. Minister Žbogar je omenil klasične storitve, ki jih MZZ nudi podjetnikom, kot so obiski gospodarskih delegacij s predsednikom vlade ali republike, ki jih nameravajo v bodoče bolj sektorsko fokusirati na manjše delegacije v določeno državo ter mešane gospodarske komisije; v lanskem letu jih je bilo sedem, letos jih načrtujejo devet. Spregovoril je tudi o novostih, kot so poslovne pisarne – »plug in pisarne«, to je poseben prostor na ambasadi, namenjen podjetjem, tistim podjetja, ki so se odločila razširiti poslovanje v določeni državi in potrebujejo prostor oz. začetno pisarno. Pisarna jim nudi celovite storitve, enostavne nasvete, tajnico in ekonomskega svetnika ter informacije, na koga in kam se obrniti, kakšni so predpisi. Takšne pisarne so do sedaj odprli v Moskvi, Šanghaju in Novem Delhiju, na novih neznanih tržiščih. Načrtovana pa so odprtja tam, kjer bo obstajal interes, kot npr. v Washingtonu.
Vlada bo ta teden sprejela akcijski načrt za podporo internacionalizacije podjetjem, kjer bodo opredeljene države in panoge, ki so prioritetne, in razna orodja, ki jih bo ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za zunanje zadeve ponujalo kot pomoč pri internacionalizaciji slovenskih podjetij, kot npr. izobraževanja, vavčerji, podpora pri sodelovanju na sejmih.
Štajerski gospodarstveniki so izpostavili težave, s katerimi se soočajo pri poslovanju na tujih trgih. Težave segajo od zapletene birokratizacije, viznega režima do pomanjkanje sodelovanja med gospodarstvom in univerzo ter pozitivno pozdravili iniciative ministrstva za zunanje zadeve, ki jih bodo aktivno izkoristili. Takšna srečanja, kot je bilo današnje, so dobra osnova za reševanje težav in kvalitetni napredek na področju internacionalizacije podjetij, je bil zaključek okrogle mize Štajerske gospodarske zbornice.
V današnjih težkih gospodarskih razmerah je prodor na tuje trge in širitev poslovanja ključnega pomena za vsako podjetje. Vendar je prav pomanjkanje finančnega kapitala tisto, ki preprečuje inovativnim podjetjem širitev poslovanja izven meja Slovenije. Število investicij upada, podjetja pa vedno manj denarja namenjajo razvojnim aktivnostim. V takšnem času je spodbuda s strani države, z namenom prebuditi razvojne aktivnosti in internacionalizacijo, nujno potrebna in hkrati predstavlja prioriteto ministrstva za zunanje zadeve. Le tisti izdelki in storitve, ki nudijo dodano vrednost, novo funkcionalnost, ob enakih ali nižjih stroških proizvodnje, skratka predstavljajo inovacijo, omogočajo prodor na tuje trge in širitev poslovanja. Na tem področju pa je potrebno sodelovanje podjetnika na eni in države na drugi strani.
