Po najnovejših podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se je gospodarska aktivnost v Sloveniji v prvih dveh mesecih leta 2025 nekoliko okrepila, predvsem na račun izvoza, trgovine in gradbeništva. Na drugi strani pa so se prihodki v tržnih storitvah in proizvodnja v predelovalnih dejavnostih zmanjšali. Kljub temu se je gospodarsko razpoloženje v tem času izboljševalo, kar kaže na določeno mero optimizma med podjetji in potrošniki.
Tudi kazalniki za evrsko območje nakazujejo zmerno rast, a v razmerah izrazite negotovosti, ki jo povečujejo geopolitične napetosti in trgovinske napetosti, kar pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo.
V Sloveniji se je gospodarska rast najbolj poznala v trgovskih panogah, kjer so prihodki presegli lansko raven. Gradbeništvo je beležilo rast predvsem zaradi nizke osnove v lanskem januarju. Medtem pa se je nadaljevalo znižanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodkov v tržnih storitvah.
Na trgu dela ostajajo razmere stabilne. Po močnem decembrskem upadu zaradi upokojitev in izteka začasnih zaposlitev, je bilo število delovno aktivnih oseb v januarju podobno kot konec lanskega leta. Brezposelnost se je marca še nekoliko znižala, vendar počasneje kot v prejšnjih mesecih.
Povprečna bruto plača se je januarja medletno zvišala za skoraj sedem odstotkov, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju ob uveljavitvi novega plačnega sistema. Inflacija je bila marca zmerna – 2 % po domačem kazalniku in 2,2 % po harmoniziranem indeksu (HICP), kar je primerljivo z evrskim povprečjem.
V tokratni izdaji Ekonomskega ogledala se je UMAR posebej posvetil tudi tveganju revščine. Med letoma 2021 in 2024 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji nekoliko povečala, a še vedno ostaja pod povprečjem Evropske unije. Leta 2024 je znašala 13,2 %, kar Slovenijo še vedno uvršča med države z nižjim deležem, za njo pa so ostale le nekatere države, kot so Finska, Nizozemska, Danska, Belgija in Češka.
UMAR opozarja, da so določene ranljive skupine, kot so starejši, nizko izobraženi, enočlanska gospodinjstva, brezposelni in osebe z invalidnostmi, tveganju revščine izpostavljene bistveno bolj od povprečja. Epidemija covida-19 je imela v letih 2020–2022 močan vpliv na Obalno-kraško regijo, kjer je tveganje revščine še vedno najvišje v državi, kljub določenemu okrevanju v zadnjih dveh letih.
