V čigavem interesu je pobuda za ustavno presojo zakona o vodah?

Kaj bi pomenila ustavna presoja Zakona o vodah?

»Sprejetje odločitve Občine Starše, da na ustavno sodišče naslovi zahtevo po oceni ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja ter njene skladnosti z drugim odstavkom 69. člena Zakona o vodah (ZV-1), ki naj bi prepovedoval uporabo nevarnih snovi na vodovarstvenih območjih, bi imela lahko daljnosežne posledice za gospodarstvo regije,« je izpostavila mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki je ob tem dodala, da ni bilo v regiji nobenega pogovora o tem, čeprav se vprašanje dotika vseh, ki živijo in delajo v regiji. 

Ni dvoma, da je odločitev svetnikov in svetnic Občine Starše povezana predvsem s ciljem omejevanja širitve letališča Edvarda Rusjana Maribor. Toda hiter in usmerjen razmislek ni vedno celovit in omenjena pobuda ima lahko veliko širše in zelo daljnosežne posledice, ki ne bi zadevale samo širitve letališča, temveč tudi poslovanje večjega števila gospodarskih subjektov v območju omenjene vodovarstvene uredbe. Glede na prakso dela ustavnega sodišča je zelo verjetno, da bi sporno Uredbo presojalo z vidika skladnosti z drugim odstavkom 69. člena ZV-1 v celoti in ne zgolj v delu, ki se nanaša na izgradnjo nove in posodobitev obstoječe letališke infrastrukture. In če bi v presoji ustavno sodišče ugotovilo neskladje, bi morebitna ugotovitev neustavnosti ali nezakonitosti uredb ali njihova razveljavitev lahko privedla do prenehanja možnosti dela velikega števila gospodarskih subjektov. Zakon o vodah namreč ne ločuje »večjih ali manjših« zavezancev, ampak naj bi na splošno prepovedal vse »nevarne« snovi v vodovarstvenem območju.

Številne gospodarske družbe v naši regiji bi se v tem primeru znašle v brezizhodni situaciji, čeprav so v preteklosti izpolnile vse zahteve države in pridobile vsa potrebna dovoljenja. Ob tem, da tudi mnogi gospodarstveniki že dalj časa poudarjamo, da je zakon potrebno spremeniti, in to na način, da bo jasen in ne bo dopuščal različnih interpretacij. Zato smo bili veseli napovedi ministra za okolje in prostor, ko je napovedal spremembe tega zakona, in pričakovali smo, da se bo še letos začela obravnava in se bo zakon ustrezno spremenil in odpravil vse kontradiktornosti, ki smo jim sedaj priča. Sprememba zakona bi tudi odpravila potrebo po ustavni presoji. Zato smo v resnici neprijetno presenečeni nad sprejeto odločitvijo, ki ni iskala dialoga v prostoru, ampak je usmerila razmislek le v lastni, partikularni interes. Toda v tem prostoru obstajamo še številni drugi in usklajevanje je temelj kakovostnega in uspešnega sobivanja.

Letališče je točka, o kateri se je treba pogovarjati in najti neko skupno rešitev, saj je pomembno ne samo za gospodarstvo regije, zavedati se je treba tudi drugih okoliščin. Zaprto najbrž ni niti najboljša, predvsem pa ne najbolj gospodarna odločitev. Letališče je prednost regije in skupaj mi morali razmisliti o strategiji njegovega razvoja. Prav tako, kot je voda naša skupna skrb in skupna dobrina. Tako kot regija potrebuje vodo, infrastrukturo in mnogo drugega, pa potrebuje tudi podjetja, ki bodo uspešno poslovala in dajala delo ter možnost razvoja regiji. In na to moramo misliti vsi, ki nam je Štajerska pomembna in si želimo njenega razvoja.

Več informacij:
mag. Aleksandra Podgornik,
direktorica Štajerske gospodarske zbornice
T: 02 220 87 00
e-pošta: info@stajerskagz.si