V nekaterih podjetjih, ki imajo v kolektivnih pogodbah opredeljena merila za izplačilo nagrad za poslovno uspešnost, se ob uveljavitvi zimskega regresa pojavljajo dileme, kako pravilno uskladiti oba instituta. Na GZS so pojasnili, da podjetja ugotavljajo razliko med obema vrstama izplačil, saj je nagrada za poslovno uspešnost urejena kot del plače, medtem ko je zimski regres opredeljen kot ločen prejemek, vezan izključno na status zaposlenega.
Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je izpostavil, da podjetja preučujejo vplive uvedbe zimskega regresa na že dogovorjene obveznosti, saj so merila za poslovno uspešnost določena v kolektivnih pogodbah in jih ni mogoče enostransko spreminjati. Po njegovih besedah obstaja nekaj odprtih vprašanj, povezanih tako z izvajanjem določb o zimskem regresu kot z davčno obravnavo.
Na ZSSS poudarjajo, da sklenjene kolektivne pogodbe ostajajo temelj, ki ga je treba spoštovati. Kot je povedal izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota, so izplačila poslovne uspešnosti in božičnic v praksi praviloma vezana na poslovne rezultate, na katere lahko vpliva tudi uvedba zimskega regresa. Opozarja pa, da kolektivne pogodbe “zelo redko določajo brezpogojna izplačila”, zato vprašanje usklajevanja obeh prejemkov ne predstavlja sistemskega izziva.
Predsednik ZSSS Andrej Zorko dodaja, da zimski regres ni povezan z dobičkom ali poslovno uspešnostjo podjetja, temveč gre za samostojno pravico delavca. Sindikati zato pričakujejo, da bodo delodajalci spoštovali vse obveznosti iz kolektivnih pogodb, in da morebitna pojasnila ali prilagoditve ne bodo vplivala na pravice zaposlenih.
Na ministrstvu za delo medtem pojasnjujejo, da je izplačilo poslovne uspešnosti v celoti domena kolektivnih pogodb ali pogodb o zaposlitvi, ter da ostaja odvisno od poslovnih rezultatov podjetja. Izplačilo zimskega regresa pa je zakonsko določena pravica zaposlenega, ki z višino dobička ni povezano.
