Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij – ZSInv-A

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij - ZSInv-A

Obveščam vas, da je bil v torek, 28. decembra 2021 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv-A), ki začne veljati v sredo, 29. decembra 2021. Zakon lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.uradni-list.si/_pdf/2021/Ur/u2021204.pdf.

Zakon predstavlja enega prvih in ključnih reformno-naložbenih ukrepov vladnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj države po zastoju, ki ga je povzročila pandemija bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Z investicijskimi spodbudami na podlagi ZSInv-A se želi s finančno pomočjo države spodbuditi visoko kapitalsko intenzivne, visokoproduktivne in zelene investicije podjetij ter s tem dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva. Pri tem se želi doseči premik od spodbujanja delovno intenzivnih investicij do spodbujanja kapitalsko intenzivnih investicij, katerih cilj je povečevanje zelene in digitalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Novosti, ki jih prinaša zakon so investicijske državne spodbude za podjetja, ki se bodo osredotočale na doseganje višje dodane vrednosti za zaposlenega, pri čemer poudarek ne bo na ustvarjanju delovnih mest, temveč na spodbujanju kapitalno intenzivnih investicij, kar pomeni investicije v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevali k zelenem prehodu, kar bo omogočalo dolgoročno višjo produktivnost podjetij, boljše okrevanje, rast, odpornost in konkurenčnost gospodarstva.

Zakon spodbuja premik delovno intenzivnih investicij s povečanjem stanja investicij z višjo dodano vrednostjo v deležu BDP-ja in povečanjem deleža investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve, ki izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij ter jim tako izboljšujejo možnost sodelovanja v globalnih dobaviteljskih verigah. Investicije so namenjene predvsem v naslednjih prednostnih sektorjih, in sicer:

  • napredna avtomobilska industrija in mobilnost,
  • proizvodnja strojev in izdelkov iz kovin,
  • sektor hrane in pijače,
  • sektor informacijske in komunikacijske tehnologije,
  • proizvodnja električne opreme,
  • farmacevtska industrija in proizvodnja medicinske opreme in
  • spodbujanja na znanju temelječih storitev oziroma tehnologij, kot so nanotehnologija, mikro in nanoelektronika, fotonika, senzorika, plazemske tehnologije, napredni materiali, napredne proizvodne tehnologije, industrijska biotehnologija, umetna inteligenca, blockchain/DLT.

Zakon prinaša naslednje spremembe:

  • odpravo pogoja ustvarjanja novih delovnih mest za dodelitev spodbude za investicije, katerih vrednosti investicije se gibljejo med 1 milijon evrov in 12 milijoni evrov v predelovalni dejavnosti oziroma med 0,5 milijona evrov in 3 milijoni evrov v storitveni dejavnosti oziroma med 0,5 milijoni evrov in 2 milijoni evrov v razvojno-raziskovalni dejavnosti;
  • usklajevanje višine pragov investicij v predelovalni dejavnosti iz dosedanjih 15 milijonov evrov na 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti iz 3 milijonov evrov  na 2 milijona evrov;
  • Prepolovitev ravni zahtevanih novih delovnih mest za investicije (vsaj 25 v predelovalni dejavnosti, vsaj 20 v storitveni in vsaj 10 v razvojno-raziskovalni dejavnosti, med katerimi mora biti v vseh dejavnostih vsaj 5 visokokvalificiranih);
  • V 4. členu se dodaja novi 7. odstavek, ki dodaja pogoje izkazane energetske učinkovitosti proizvodnje, okoljske odgovornosti in večje snovne učinkovitosti proizvodnje, pri čemer mora investicija doseči vsaj 40 % ocenjenih točk iz naslova meril, ki prispevajo k zelenemu prehodu in se začeti izvajati v roku 6 mesecev od podpisa pogodbe o sofinanciranju, tj. o dodelitvi subvencije;
  • Namesto taksativnega naštevanja posameznih meril dodeljevanja se zakon usmerja na izpostavitev ključnih področij teh meril in njihov namen. Osrednji poudarek dobiva zeleni prehod s trajnostnim razvojem, ki postaja osrednja tema najpomembnejših globalnih, EU in nacionalnih razvojnih politik;
  • Pri strateških investicijah se niža število novih delovnih mest, in sicer za predelovalno ali storitveno dejavnosti iz 400 na 200 in razvojno-raziskovalno dejavnost iz 200 na 100;
  • Po novem so investicijske spodbude dodatno pogojene z omejitvami iz tretjega do šestega odstavka 4. člena predloga zakona;
  • Izvajalca dodeljevanja subvencij za višjo produktivnost bosta MGRT in Javna agencija SPIRIT. Investicijske subvencije gospodarstvu bodo dodeljevane transparentno, preko javnih razpisov skladno s slovensko zakonodajo, ob upoštevanju predpisanih zahtev, pogojev in meril;
  • Že prejete in začete vloge se bodo končale po trenutnem zakonu, s čimer se sledi načelu pravne gotovosti in predvidljivosti za prijavitelje.

Vir: Pravna služba GZS

Štajerska Gospodarska Zbornica