Svoje poglede in mnenja so soočili dr. Mitja Pavliha, generalni direktor Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Igor Čuš, Dravske elektrarne Maribor (Sektor razvoja in izgradnje – novogradnje; vodja projektov ČHE Kozjak in HE na Muri), Danijel Muršič, direktor Menerga, d.o.o., dr. Bojan Pahor, direktor PP Energija, d.o.o., in dr. Andrej Fištravec, sociolog, ZRSŠ. Razpravljavci so v dinamični in zanimivi debati spregovorili o težavah umestitve objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije v lokalni prostor.
Dr. Mitja Pavliha, generalni direktor Direktorata za prostor je izpostavil odsotnost sistemsko urejene zakonodaje in posledično problem neusklajenosti in neučinkovitosti sektorskih politik, ki nudijo investitorju platformo za delovanje. Po njegovem mnenju je ključna uskladitev med posameznimi sektorji, ko bo to urejeno, bodo procesi umeščanja objektov lažje izvedljivi in na bolj optimalen način. Poudaril pa je, da pa je končni uspeh vendarle velikokrat odvisen od kakovosti projekta in zavzetosti in odgovornosti investitorja samega in predvsem tudi od njegove angažiranosti v lokalnem okolju.
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je začel veljati 27. oktobra 2010, predvideva 3-kratno formalno vključevanje javnosti. Predvsem informiranje javnosti je na tem področju ključnega pomena, saj je po mnenju dr. Pavlihe nepredstavljivo, da skupina ljudi blokira tako velike projekte, kot so npr. postavitev hidroelektrarne ali vetrnice, in na takšen način zavira javni interes. Dr. Andrej Fištravec se s tem mnenjem ni strinjal, saj vidi prav civilne iniciative kot tiste, ki predstavljajo interese javnosti in meni, da se problem umeščanja objektov pojavi predvsem zaradi slabih projektov in slabega državnega koncepta.
Dr. Mitja Pavliha je poudaril, da obstaja pomembna razlika med zainteresirano javnostjo in civilnimi iniciativami, saj imajo z javnostjo dobre izkušnje, medtem ko prihaja pri civilnih iniciativah pogosto do izsiljevanja in izkrivljanja informacij.
Mag. Igor Čuš iz podjetja Dravske elektrarne Maribor, čigar podjetje ima na področju umeščanja objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije veliko projektov, ima s civilnimi iniciativami tudi dobre izkušnje. Tako so npr. na Kozjaku nekateri predlogi civilne iniciative pripeljali do bolj učinkovitih rešitev in zmanjšanja vplivov na okolje. Mag. Čuš je izpostavil pomembnost komunikacije z zainteresirano javnostjo, naloga investitorja je, da najde skupni jezik in izpostavi smiselnost in nujnost obnovljivih virov. Sloveniji na tem področju veliko manjka, poseben problem pa predstavlja družbena odgovornost, saj jo mora prevzeti tudi javnost in je ne le iskati pri drugih.
Danijel Muršič, direktor Menerga, d.o.o., je poudaril, da zahteva energetski koncept strateško delovanje, saj je investiranje v zgradbo 25 %, 75 % pa vzdrževanje. Pri tem je možna nadgraditev tudi že obstoječih objektov, ključnega pomena pa so spodbude, ki jih v slovenskem prostoru primanjkuje. »Energetska učinkovitost je moralna odgovornost, tako v javnem kot zasebnem sektorju«, je zaključil Muršič.
Dr. Bojan Pahor, direktor PP Energija, d.o.o., ki se sooča z nasprotovanjem umestitve projekta bioplinarne v lokalni prostor, je izpostavil predvsem argumentacijo civilne iniciative, ki pogosto zaide v neracionalne vidike, kot je npr. nimby učinek – not in my back yard – slov. ne na mojem dvorišču. »Učinkovita raba energije mora biti naš primarni cilj, za trajnostno in učinkovito porabo energije obnovljivih virov,« je izpostavil dr. Pahor. PP Energija komunicira, v okviru projekta bioplinarne, s posamezniki in iniciativami na lokalnem in državnem nivoju in upa, da bodo v prihodnosti vzpostavili partnerski odnos.
Sociolog dr. Andrej Fištravec je mnenja, da Sloveniji primanjkuje globalni koncept, ki bi uvedel nizkoogljično družbo, saj smo postindustrijska družba, stvari pa trenutno rešujemo na industrijski način, z nasiljem in prepričevanjem. Javnosti je potrebno dati čas, da se na določene stvari prilagodi, ključno pa je informiranje in spodbujanje javne debate. Civilna družba mora biti opolnomočena, da lahko kvalitetno premišljuje o predstavljenih projektih.
Uporaba naravnih in obnovljivih virov za pokrivanje energetskih potreb predstavlja za razviti svet nov izziv in hkrati priložnost. Podnebne spremembe, omejene zaloge fosilnih goriv in vse večja poraba energetskih virov nas postavljajo pred ključno vprašanje: Kako priti do čim cenejše in čim bolj učinkovite energije ter doseganje dolgoročne energetske neodvisnosti? Nedavni dogodki na Japonskem nas še bolj kot kdajkoli prej opominjajo, da je potrebno iskati rešitve v alternativnih virih, ne samo zaradi okolja in ekonomske učinkovitosti, temveč tudi zaradi varnosti, zdravja in trajnostnega razvoja.
