5. Štajerski gospodarski forum 2021: Velja tudi za podjetja – raznolikost bogati!

Stajerski-gospodarski-forum-5. Štajerski gospodarski forum 2021 Velja tudi za podjetja – raznolikost bogati 19.5.2021

Neenako obravnavanje, ki pomeni diskriminacijo, se nanaša na razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, rasa, barva kože, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalno ali socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolna usmerjenost in druge.

Raznolikost je dobrodošla – ponuja neprecenljiv spekter možnosti, je vir kreativnosti in inovativnosti ter gonilo napredka in razvoja. To velja tako za družbo kot celoto, kot tudi za delovno okolje, torej za podjetja. Pa to upoštevamo? Jo dovoljujemo ali celo vzpodbujamo? Ali raje vidimo vladavino sivega povprečja in se izogibamo kakršnikoli drugačnosti?

Neenakost možnosti zavira gospodarsko rast in škodi možnostim dobrega in uspešnega poslovanja. Ob besedi neenakost običajno pomislimo na neenakost možnosti žensk, na različno plačilo za enako delo, na pričakovane enake rezultate ob neenakih pogojih. Podatki kažejo, da je z epidemijo Covid-19 neenakost v brezposelnosti glede na spol v Sloveniji porasla, najbolj v regijah, ki so že po krizi leta 2008 imele visoko brezposelnost, torej tudi v Podravju.

Kaj pa neenakost možnosti zaradi starosti – starizem? Ali neenakost zaradi drugih osebnih okoliščin, kot so invalidnost, socialna ali rasna pripadnost?

Raznolikost bogati – ali jo zaradi neenakih možnosti dovolj izkoristimo?

Gostje oddaje:

  • Darja Vodušek Vtič, vodja kadrovske službe Talum Tovarna aluminija d.d. Kidričevo (predstavnica podjetja, vključenega v projekt NAPREJ)
  • Milena Sisinger, direktorica Bodočnost Maribor d.o.o.
  • mag. Bernard Memon, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje, OS Maribor

Da raznolikost bogati in ponuja neprecenljiv spekter možnosti, da je vir kreativnosti in inovativnosti ter gonilo napredka in razvoja, je splošno priznano in velja tako za družbo kot celoto, kot tudi za delovno okolje, torej za podjetja. Se pa postavi vprašanje, ali je tudi v praksi upoštevano. Ob besedi neenakost običajno pomislimo na neenakost možnosti žensk, na različno plačilo za enako delo, na pričakovane enake rezultate ob neenakih pogojih. Podatki nam tudi jasno kažejo, da je z epidemijo covida-19 neenakost v brezposelnosti glede na spol v Sloveniji porasla, najbolj v regijah, ki so že po krizi leta 2008 imele visoko brezposelnost, torej tudi v Podravju.

Raziskave kažejo, da so zaposleni na delovnem mestu najpogosteje diskriminirani zaradi starosti, videza, spola ali premoženjskega stanja. Skoraj petina populacije v Sloveniji meni, da je bila v zadnjem letu diskriminirana, 48 odstotkov je diskriminacijo doživela na delovnem mestu, 18 odstotkov vprašanih jo je občutilo na področju zdravstvenega varstva. Ob tem tudi sicer kar 61 odstotkov populacije ocenjuje, da je v Sloveniji diskriminacija najbolj razširjena na področju dela in zaposlovanja. Ob tem trije od štirih vprašanih, ki so menili, da so bili diskriminirani, niso sprožili nobenega od postopkov za zaščito svojih pravic, predvsem ker menijo, da to ne bi ničesar spremenilo, ne vedo, na koga naj se obrnejo, ali pa jih skrbi, da bi s tem zadevo le še poslabšali.

Kliknite tukaj za ogled celotne oddaje!

 

 

Marko Nemšak

Vodja marketinga in prodaje

Prijava na e-novice

Izpostavljamo

Prejemajte novosti, poslovne novice, strokovne nasvete in vabila na dogodke!