Krožno gospodarstvo in trajnostne rešitve recikliranja odpadkov

• Dr. Dragica Marinič
• Koordinatorica SRIP – Krožno gospodarstvo
  in vodja projektne pisarne ŠGZ
• dragica.marinic@stajerskagz.si
• www.srip-krozno-gospodarstvo.si

Podjetja vključujejo zavezo k trajnostni rasti v svoje strategije

Spodbudna informacija SRIP – Krožno gospodarstvo je, da vedno več podjetij v svoje poslovne strategije vključuje zavezo k trajnostni rasti in s tem prehod na model krožnega gospodarstva. S tem si prizadevajo skupaj z vlado za sprejemanje in izvajanje trajnostnih gospodarskih, okoljskih in socialnih ukrepov.

Model krožnega gospodarstva, ki vključuje proizvodnjo trajnostnih izdelkov in v smeri nič odpadkov, ponovne uporabe, popravila, prenove in čim daljše uporabe izdelkov, recikliranje obstoječih materialov in izdelkov ter zapiranje krožnih zank, je ključni steber trajnostnosti.

Pomembno: uporaba digitalnih tehnologij

V okviru uresničevanja trajnostnih ciljev je pri proizvodnih procesih in izdelkih pomembna sledljivost, upoštevajoč standarde GS1, ki so v določenih gospodarskih branžah zakonsko obvezni, na drugi strani pa se lahko z uvajanjem večje sledljivosti s standardi GS1 poveča zaupanje kupcev v blagovno znamko, kar lahko vodi do večje prodaje. GS1 s svojimi globalnimi odprtimi standardi podpira cilje za trajnostni razvoj na inovativen način v različnih sektorjih in regijah, tudi v Sloveniji (www.gs1si.org). Navedeni standardi omogočajo digitalno dvojno preobrazbo, ki je bistvena za model trajnosti in krožnega gospodarstva, in sicer z vidika pretoka blaga oziroma materialov in informacij.

Zato je v krožnem gospodarstvu pomembna uporaba digitalnih tehnologij, kot je na primer tehnologija
veriženja podatkovnih blokov ali blockchain tehnologija. Ena izmed inovativnih rešitev večje sledljivosti v krožnem gospodarstvu je tudi t. i. digitalni potni list materialov, še posebej sekundarnih surovin, ki se pridobivajo po različnih postopkih iz različnih odpadkov.

Struktura v Sloveniji zbranih odpadkov

• več kot polovica količine vseh odpadkov so gradbeni odpadki (60 %)
• komunalni odpadki (13 %)
• odpadki iz termičnih procesov (11 %)
• odpadki iz obdelave in predelave kovin ter lesa (skupaj 6 %)
• odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki (4 %)
• druge vrste odpadkov (6 %)

Kaj se zgodi z zbranimi plastičnimi odpadki?

• 39 % za sežig
• 31 % odlaganje v deponijah
• 30 % recikliranje

Kam gredo zbrani in reciklirani odpadki iz plastike?
(podatki za 2018 za članice EU)

• 40 % za embalažo
• 20 % za potrošniško blago
• 20 % za gradbeništvo
• 9 % za avtomobile in tovornjake
• 6 % za električno in elektronsko opremo
• 3 % za kmetijstvo

Kam v Sloveniji z odpadki?

Slovenija se sooča z različnimi izzivi z odpadki, saj se količina odpadkov povečuje. Zakaj? Po statističnih podatkih je bilo v letu 2019 ustvarjenih 8,4 milijona ton vseh vrst odpadkov, od tega skoraj 5,1 milijona ton ali 60 % gradbenih odpadkov (povečana rast gradbene dejavnosti). V obdobju 2018–2019 je bila približno enaka količina odpadkov, vendar se je povečala količina komunalnih odpadkov (za 4 %). Največ komunalnih odpadkov je bilo v obalno-kraški statistični regiji – 588 kg na prebivalca, najmanj v koroški statistični regiji – 423 kg na prebivalca. In stanje v Podravju? Ustvarjenih je bilo 502 kg na prebivalca. Spodbudna informacija: v proizvodnih dejavnostih je bilo v letu 2019 za skoraj 12 % manj odpadkov kot v 2018.

Proizvodnja plastike in ravnanje s plastičnimi odpadki

Po podatkih Plastics Europe se je v zadnjih desetletjih proizvodnja plastike močno povečala v Evropi, kjer je v letu 2018 delovalo okoli 60.000 podjetij, v pretežni meri MSP-ji, ki zaposlujejo več kot 1,6 milijona zaposlenih ter ustvarijo promet v vrednosti 360 milijard evrov. Evropska industrija plastike zaseda 7. mesto v Evropi po dodani vrednosti in je na isti ravni kot farmacevtska industrija ter zelo blizu kemični industriji.

Za primerjavo: leta 1950 je svetovna proizvodnja znašala 1,5 milijona ton, leta 2015 že 322 milijonov in v letu 2018 že 360 milijonov ton. V Evropi je proizvodnja plastike v letu 2018 znašala skoraj 62 milijonov ton, v letu 2017 pa 64,4 milijona ton. Po podatkih kar 95 % plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi, s čimer se povečuje količina plastičnih odpadkov. V Evropi
večino plastičnih odpadkov še vedno sežgemo, recikliranih je manj kot tretjina, kar povzroča veliko obremenitev za okolje. Vsako leto s proizvodnjo in sežigom plastike v ozračje spustimo 400 milijonov ton ogljikovega dioksida. EU je sprejela nekatere ukrepe za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, med drugim Strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu (A European Strategy for Plastics in a Circular economy), Evropski zeleni dogovor, Akcijski načrt za krožno gospodarstvo idr.

Kako povišati stopnjo reciklaže plastičnih odpadkov?

S sprejetjem Evropske strategije za plastiko je zastavljen načrt, da naj bi bila do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo. Za uresničitev teh ciljev je potrebno upoštevati ekodizajn že pri zasnovi izdelka, spremljati življenjski cikel izdelka in zapirati krožno zanko ter sočasno vključevati rešitve za čim večjo reciklabilnost izdelka, materialov in vzpostaviti ugodne pogoje za trg reciklaže oziroma za uporabo sekundarnih surovin. Med sprejetimi ukrepi so tudi aktivnosti proti naraščajoči količini mikroplastike, prav tako pa spodbude za certificiranje izdelkov in zmanjšanja stopnje DDV na reciklirane izdelke. Hkrati pa je Evropska komisija sprejela Direktivo 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, omejitev ponudbe plastičnih nosilnih vrečk, ločeno zbiranje 90 % plastenk za recikliranje do leta 2029 (z vmesnim ciljem 77 % do leta 2025), ki morajo vsebovati vsaj 25 % reciklirane plastike do leta 2025 (za plastenke PET) in 30 % do leta 2030 (za vse plastenke). Namen je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje ter spodbujati prehod v krožno gospodarstvo.

Dr. Mojca Poberžnik iz IOS, Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, d. o. o., je predstavila razvoj novih tehnoloških rešitev z vidika nove verige vrednosti v konceptu krožnega gospodarstva, ki hkrati ponazarja zaščito okolja za prihodnost in dvig družbene ozaveščenosti in odgovornosti ter prispeva k simbiozi med tekstilnim in kemičnim industrijskim sektorjem. Rešitve: z inovativnim konceptom recikliranja odpadne embalaže in tekstila pridelati sekundarne surovine za kemično industrijo.

Pri tem je pomemben vhod v procese recikliranja (mehanski, encimatski, kemični, tudi priprava materialov: zbiranje, sortiranje, mletje):

• odpadni tekstil in plastika → surovina, ki prinaša prenizko dodano vrednost v obstoječih procesih recikliranja (zato odlaganje, sežig brez izkoristka energije)
• nov koncept → predelava surovinsko čistih plastičnih in tekstilnih odpadkov ter tekstilnih mešanic (proteinskih, CEL, PET in PA vlaken) in izhodi iz procesa so sekundarne surovine za kemično industrijo

Izhodi iz procesa ponazarjajo sekundarne surovine za kemično industrijo. Celotni procesi potekajo v demo pilotni napravi (t. i. ‘pilotka’), katere kapaciteta znaša 30 ton odpadka na leto.

Demonstracija procesa – DEMO pilotna naprava IOS Maribor, Kapaciteta 30 ton odpadka /leto

eBOTTLE/Pametna steklenica – ali jo poznaš? je bila tema prispevka Tilna Severja, vodilnega raziskovalca iz
Steklarne Hrastnik, d. o. o..

Razvoj pametne steklenice je odgovor na naraščajoči trend v svetu steklene embalaže, ki prinaša pomembne novosti in izkušnje, saj vrhunske blagovne znamke pijač in parfumov iščejo pametno embalažo, s katero lahko ob dodatni digitalizaciji in informiranju nadgradijo zgodbo lastne blagovne znamke, komunicirajo s svojimi strankami oziroma končnimi uporabniki ter sočasno izboljšajo uporabniško izkušnjo in lažje sledijo izdelkom kjerkoli, npr. v trgovini na polici ali v drugih okoljih. Z dodatnimi informacijami na izdelku – podatkovno analitiko – podjetju omogoča izboljšanje ciljev do kupcev/uporabnikov, različne marketinške kampanje in prodajne aktivnosti. Pri tem sta razvoj in ekonomska učinkovitost sočasno usmerjena v zagotavljanje optimalnega procesa recikliranja pametne steklenice. Pri razvoju in zasnovi izdelka je bilo v podjetju prisotno zavedanje, da digitalizacija, porast e-trgovine in spreminjanje dobavnih verig usmerjajo trg in s tem tudi podjetja, da oblikujejo nov dizajn in uporabnost, kjer je nujna transformacija stekla kot embalažnega materiala in kjer je sočasno potrebno informiranje in ozaveščanje potrošnikov. Proizvodne linije so opremljene s posebno strojno opremo NFC za branje in posodabljanje informacij o življenjskem ciklu e-steklenice.

Zbrani podatki so podpora proizvajalcu za natančno izvedbo, spremljanje, razvrščanje in načrtovanje virov ter zmanjšanje količine odpadnega materiala. Pri tem so pomembne uporaba inovativne tehnologije, avtomatizacija in digitalizacija.