Novosti in obvestila

Datum

19. Okt 2021

Kategorije

Deli z drugimi

Projekt Polet – Trend delovno aktivnih in karierne možnosti starejših

Vedno več ljudi dela v poznejših letih, trend pa se bo predvidoma še stopnjeval. Povečevanje števila zaposlenih, starih 55 let ali več, spremljamo že nekaj let, v prihodnje pa naj bi se povečevalo tudi število zaposlenih pri najstarejših skupinah prebivalstva, starih med 65 in 74 let ter celo 75 let in več. Nasprotno pa se stopnje delovno aktivnih pri večini drugih starostnih skupin v prihodnje naj ne bi bistveno spreminjale.

Struktura prebivalstva se po celem svetu spreminja v smer vse večjega števila starejših. Zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti se postopno zmanjšuje število delovno sposobnih prebivalcev. Po podatkih SURS je bilo delovno sposobnih, torej starih med 15 in 64 let, sredi leta 2020 1,354 milijona prebivalcev Slovenije, kar je 29,8 tisoč manj kot sredi leta 2015. V tem obdobju se je najbolj, za slabih 13 odstotkov, zmanjšalo število prebivalcev v starosti od 25 do 29 let, pri starejših skupinah upad ni tako velik, v treh starostnih skupinah (40‒44 let, 55‒59 let in 60‒64 let) pa je število poraslo.

Po napovedih Eurostata EUROPOP2019 se bo delež mladih pri nas v prihodnjih letih začel zmanjševati, hitreje bo rasel delež starih in leta 2040 naj bi znašal že 27,8 % prebivalstva, delež delovno sposobnih pa se bo še nadalje krčil. Če je bilo leta 2020 delovno sposobnih 64,5 % prebivalcev, naj bi leta 2040 ta delež znašal samo še 59,6 %. Ta demografska gibanja predstavljajo velik izziv za trg dela. Da bi zagotovili zadosten obseg delovne sile, bomo morali na trg dela vključevati več starejših, zaposlovati tudi tujo delovno silo in poskrbeti za bolj uspešno integracijo mladih na trg dela.

Generacija baby-boom, velika skupina ljudi, rojenih med letoma 1946 in 1964, bo do leta 2024 dopolnila starost od 60 do 78 let. Pričakuje se, da bodo nekateri od njih, vsekakor pa večji delež, kot je to veljajo za podobne starostne skupine v preteklem obdobju, še naprej želeli delati tudi potem, ko bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev. Odločitev za podaljševanje delovne aktivnosti ima lahko več razlogov. Ljudje so bolj zdravi, njihova pričakovana življenjska doba pa je daljša kot pri prejšnjih generacijah. So v povprečju bolje izobraženi, kar povečuje verjetnost, da bodo ostali dlje na delovnem mestu. Nadaljnje delo spodbujajo tudi spremembe pokojninske zakonodaje, podaljševanje upokojitvene starosti, zniževanje pokojnin in posledična potreba po zagotavljanju socialne varnosti.

S podaljševanjem delovne aktivnosti postaja načrtovanje kariere v kasnejšem življenjskem obdobju vse bolj pomembno. Tisti, ki so dosedanjo kariero preživeli v pisarni, bi morda radi delali več na terenu oz. na prostem. Učitelja zgodovine bi lahko zanimala zaposlitev kot vodnik v lokalnem muzeju. Za starejše, ki so si z leti nabrali veliko znanja in izkušenj, je lahko privlačna tudi samozaposlitev, ki ponuja več fleksibilnosti in avtonomije kot druge oblike dela. Morda si želijo še naprej opravljati svoje dosedanje delo, ampak v manjšem obsegu, s skrajšanim delovnim časom, v večji meri od doma ali pa v obliki občasnega honorarnega dela. Možnosti dejavnosti in oblik zaposlitev za starejše je veliko, pomembna pa je tudi naklonjenost zaposlovalcev in pozitiven splošni družbeni odnos.

Več o projektu Polet na https://projekt-polet.si/

Prijava na Enovice in spletni
časopis “GOSPODARSKI IZZIVI”

Prejemajte poslovne novice, strokovne nasvete in vabila na dogodke v naših elektronskih novicah. V novem spletnem časopisu spoznavajte  dobre  podjetniške  prakse, podjetja,  uspešne podjetnice in podjetnike.

Več novic