V prostorih družbe Lek v Lendavi je minuli teden potekalo pomembno srečanje vodstev Štajerske in Pomurske gospodarske zbornice, ki ga je pobudil Lek, član skupine Sandoz. Podjetje v Lendavi izvaja obsežne visokotehnološke investicije, ki bodo pomembno vplivale na gospodarski razvoj širše regije.
Glavne teme pogovora so bile regijsko povezovanje, priložnosti iz evropskih razvojnih programov ter sodelovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.
Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je izpostavil pomen povezovanja za uspešno prijavljanje na razpise evropskih sredstev, kot je prihajajoči program STEP, ki bo že septembra odprl nove priložnosti za razvojne projekte z visoko dodano vrednostjo. Po njegovih besedah je za vzhodno kohezijsko regijo v okviru programa STEP predvidenih približno 72 milijonov evrov, pri čemer lahko Lek kot tehnološki nosilec odigra ključno vlogo v povezovanju podjetij v regijske konzorcije.
Na strateško razsežnost srečanja je opozoril tudi predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec, ki je poudaril zahtevne gospodarske razmere in nujnost izvozne naravnanosti slovenskih podjetij. “Današnje srečanje je po več letih ponovno združilo vodstvi obeh zbornic na strateški ravni. Ključno je, da z višjo dodano vrednostjo in povezovanjem ustvarimo pogoje, v katerih bodo mladi ostajali v regiji,” je dejal.
Gostitelj srečanja, Simon Rečnik, direktor enote trdnih izdelkov v Leku in član vodstvene ekipe Sandoza Slovenija, je predstavil trenutno dogajanje v podjetju. Kot enega ključnih mejnikov je označil gradnjo centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila, ki bo pomembno vplival na prihodnji razvoj podjetja in regije.
Lek je poleg tega že začel tudi z gradnjo evropskega laboratorija za kontrolo kakovosti zdravil, vrednega 10 milijonov evrov, kar bo prineslo dodatnih 40 delovnih mest. Po Rečnikovih besedah ima Lek trenutno v Lendavi več kot 850 zaposlenih, število pa naj bi v prihodnjih letih preseglo 1000. “Zavedamo se pomena sodelovanja z lokalnim okoljem, zlasti Univerzo v Mariboru in drugimi podjetji, saj le s skupnim pristopom lahko ustvarimo prebojni gospodarski ekosistem severovzhodne Slovenije,” je poudaril.
Srečanje so udeleženci zaključili z jasno zavezo: nadaljevati z gradnjo strateških partnerstev, krepiti sodelovanje z znanostjo in izobraževanjem ter aktivno iskati razvojna sredstva, ki bodo omogočila dolgoročno konkurenčnost regije – in s tem tudi celotnega slovenskega gospodarstva.
